Franja

sítnost annoyance, trouble, inconvenience; worry; bother; nuisance; disagreeableness

kakšna sítnost! what a nuisance!
žal mi je, da vam delam, povzročam sítnosti (I am) sorry to give you such trouble
z njim bomo imeli še mnogo sítnosti we are going to have a lot more trouble with him
imam dovolj sítnosti s teboj I have enough trouble with you
povzročati sítnost to cause inconvenience
rad bi ti prihranil to sítnost (nevšečnost) I should have liked to spare you this annoyance

skála¹ (-e) f

1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
previsna skala roccia a strapiombo

2. pren. roccia;
skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi

skali|ti¹ (-m) kaliti trüben (se sich) (tudi figurativno); figurativno beeinträchtigen
kot ne bi mogel nobene vodke skaliti als könnte er kein Wässerchen trüben

sklanjati glagol
1. (o glavi) ▸ lehajtV globoki žalosti je sklanjala glavo in tiho jokala pod pajčolanom iz črne čipke. ▸ Mély fájdalmában fejét lehajtva, csendesen sírt a fekete csipkefátyol alatt.

2. (o rastlini) ▸ lehajolDrevesa zaradi novega snega še niže sklanjajo svoje krošnje. ▸ Az újonnan leesett hó miatt a fák még alacsonyabbra hajtják lombjukat.

3. jezikoslovje (spreminjati končnice besede) ▸ ragozBi lahko sklanjal besedo lov? ▸ Ragoznád a vadászat szót?
Sklanjaj besedo otrok v ednini, množini in dvojini. ▸ Ragozd a gyerek szót, egyes számban, többes számban és kettes számban!

skoraj [ô]

1. količinsko: fast, beinahe; (približno) annähernd; pogovorno: bald

2. trajanje: fast, nahezu, beinahe; navedba časa: fast (ura je skoraj tri es ist fast drei Uhr)

3. (malodane) beinahe, fast
skoraj bi bilo prišlo do trčenja es kam zu einem Beinahezusammenstoß
skoraj bi bil padel ich wäre beinahe/fast gefallen

4.
skoraj nič [soviel] so viel/so gut wie nichts, kaum etwas
skoraj zastonj für ein Trinkgeld, für ein Butterbrot
slabšega si skoraj ni mogoče predstavljati/misliti das ist kaum zu unterbieten

skôraj presque, prés de, tout prés, à peu prés, peu s'en faut (que)

skoraj je padel il a failli (ali il a manqué de) tomber
skoraj bi se bil onesvestil il était prés (ali sur le point) de s'évanouir, il s'en est fallu de peu (ali peu s'en est fallu) qu'il ne s'évanouît

skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
PREGOVORI:
skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa

skôraj casi; por poco

skoraj nikoli casi nonca
skoraj dve uri casi dos horas
skoraj le, skoraj edinole casi únicamente
skoraj isto casi lo mismo
skoraj nič casi nada
skoraj bi bil (jaz) padel por poco me caigo, estuve a pique de caer

skôrajda adv. pressoché, pressappoco, quasi, quasi quasi:
to je skorajda vse, kar vem o njem è pressoché tutto quello che so di lui
skorajda bi rekel, da je najlepša direi quasi che è la più bella

skríti (skríjem) | skrívati (-am)

A) perf., imperf. nascondere, celare, occultare:
skriti dokumente, dragocenosti nascondere documenti, preziosi
skriti na varno mettere al sicuro
skriti roke v žepe mettere le mani in tasca
skriti jok, smeh nascondere, celare il pianto, il riso
skrivati resnico occultare la verità
pren. skrivati glavo v pesek fare lo struzzo
skrivati leta non mostrare gli anni

B) skríti se (skríjem se) | skrívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. nascondersi, celarsi, occultarsi, defilarsi:
skrivati se v gozdu, med drevjem nascondersi nel bosco, nel folto degli alberi
vrh gore se je skril v oblake la cima della montagna è coperta dalle nubi
sonce se je že skrilo il sole è già tramontato
ko bi moral priznati svoja dejanja, se skriva za druge quando deve confessare le proprie malefatte, prende gli altri a propria scusa
skriti se v brlog intanarsi
v fantu se skrivajo talenti è un giovane molto dotato
skrivati se pred soncem non esporsi al sole
igre skrivati se fare, giocare a nascondino

skrivíti to bend, to curve; to crook; figurativno to distort, to deform; (les itd.) to warp

vročina je skrivíla platnice knjige the heat has warped the covers of the book
skrivíti se to warp
les se je pri sušenju skrivíl the wood has warped in drying
niso mu lasú skrivíili not a hair of his head has been touched (ali hurt)
on ne bi lasú nikomur skrivíil (figurativno) he wouldn't hurt a fly

skušnjav|a ženski spol (-e …) die Versuchung
biti v skušnjavi, da bi versucht sein zu
priti v skušnjavo in Versuchung geraten
spravljati v skušnjavo in Versuchung bringen

slabó adv.

1. male; poco:
slabo spati dormire male
slabo videti in slišati vedere e sentire male
slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
slabo končati finire malamente; male
slabo zaslužiti guadagnare poco
slabo poznati conoscere poco

2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
z očetom je slabo il padre sta male
v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
slabo mu gre gli affari vanno male
pijača mi slabo dene il bere mi fa male
pren. slabo kaže le cose si mettono male
pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano

slábše prislov worse

slábše kot prej worse than before
vedno slábše from bad to worse
nič slábše none the worse
na, v slábše for the worse
toliko slábše zanj so much the worse for him
lahkó bi nam bilo še slábše we could do worse
slábše ne moreš napraviti you can't do worse
obrniti se na slábše to take a turn for the worse
stvari gredo vse slábše matters go from bad to worse
sprememba na slábše a change for the worse
spremeniti se na slábše to change for the worse
izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej he has lost his job and is worse off than ever
toliko slábše! more's the pity!

slábše adv. peggio:
slabše ne bi moglo biti peggio di così si crepa, si muore; peggio di così non poteva, non può andare

slábši -a, -e worse

vedno slábši, -a, -e, vse slábši, -a, -e worse and worse
on je slábši, -a, -e kot njegov brat he is worse than his brother
danes je njegovo stanje še slabše his condition is even worse today
to bi bilo še slabše it would be worse still
vreme ne bi moglo biti slabše the weather is at its worst
slabše stvari nisi mogel napraviti you couldn't have done a worse thing
položaj postaja vedno slábši, -a, -e matters are going from bad to worse (ali are becoming worse and worse)

slam|a ženski spol (-e …) das Stroh (koruzna Maisstroh, pšenična Weizenstroh, riževa Reisstroh)
bala slame der Strohballen
kopica/kup slame der Strohhaufen
zvezdica iz slame der Strohstern
goreti kot slama brennen wie Stroh
na slami im Stroh
imeti okus kot bi slamo jedel schmecken wie Stroh
imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
mlatiti prazno slamo leeres Stroh dreschen
s slamo krit gradbeništvo, arhitektura strohgedeckt
stiskalnica za slamo die Strohballenpresse

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

sleng samostalnik
jezikoslovje (neformalna govorica) ▸ szlengBiologija me ni nikdar pretirano zanimala - preveč 'piflanja', kot bi rekli v šolskem slengu. ▸ A biológia sosem érdekelt túlzottan – túl sok a „magolás”, ahogy az iskolai szlengben mondanák.

slepo [é] blind, blindlings; (brez izbiranja) wahllos; (ne da bi videl/gledal) blind- (leteti [blindfliegen] blind fliegen, šivati blindnähen, tipkati [blindschreiben] blind schreiben)
na slepo planlos, kaj reči, poskusiti: ins Blaue hinein, auf gut Glück, drauflos-
(streljati drauflosfeuern, drauflosschießen, lotiti se drauflosgehen)