Franja

calx¹, calcis, f, redkeje m (prim. lat. calcāre, calcitrāre, calcar, calceus)

1. peta: Pers., Plin., calces deteris Pl., quadrupedemque citum ferrata calce fatigat V., z okovano peto = z ostrogo, calcemque terit iam calce V. mu je za petami; pri živalih kopito, parkelj: iumenta calces remittunt N. ritajo, calce petere H., calce ferire O., tollit se quadrupedes et calcibus auras verberat V. maha po zraku (s prednjima nogama); preg.: advorsum stimulum calces (sc. iactare) Ter. proti ostnu brcati = nespametno se upirati, pugnis et calcibus Ci. z vsemi štirimi = na vso moč, gr. πὺξ καὶ λάξ, calcem impingere rei Petr. brco dati čemu = opustiti kaj, na klin obesiti.

2. pren.
a) c. māli podnožje jambora: Vitr.
b) calces scaporum pete stopniščnega obrobja: Vitr.
c) narast starejšega lesa (ki se odtrga skupaj z mladiko): (surculus) avelli cum sua calce coeptus est Plin.

calx², calcis, f, redkeje m (sor. z gr. χάλιξ gramoz)

I.

1. apnenec, žgani apnenec, apno (živo in gašeno): calx viva Vitr., c. extincta ali restincta Vitr., c. arenatus Ca., Vitr., calcem coquere Vitr. kuhati, žgati, in eam insulam materiam, calcem, caementa convexit Ci., caementa calce durata L.

2. met. z apnom ali s kredo označeni konec dirkališča, cilj, konec dirkališča (naspr. carceres pregrada, od katere se je začela dirka), nav. preg.: quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., quibuscum e carceribus emissus sit, cum iisdem, ut dicitur, ad calcem pervenire Ci., nunc video calcem Ci., extra calcem, ut dicitur, procurrebat Amm., in clausula et calce Q. ali in calce epistulae, sermonis Hier. na koncu.

— II. kamen: calces per deminutionem appellantur calculi Fest.; occ. igralni kamen, kamenček: alveolus et calces Luc. ap. Prisc., calcem ciere Pl. vleči (v tem pomenu le masc.). — Poznejša soobl. calcēs -is, f: Ven.

cama -ae, f (najbrž sor. s χαμαί na tleh, χαμευνή nizko ležišče) kratka in nizka postelja, pograd: Isid.

cámara ženski spol soba, izba, kamra; zbornica; dvorana; kašča; kamera; zračnica; medicina stolica

cámara acorazada oklepna blagajna
cámara alta, cámara de los lores (angleška) lordska zbornica
cámara ardiente, cámara mortuoria s črnino zastrta razsvetljena soba z mrtvaškim odrom
cámara baja, cámara de los comunes (angleška) spodnja zbornica (parlament)
cámara de comercio (e industria) trgovska (in industrijska) zbornica
cámara del corazón srčni prekat
Cámara de (los) Diputados poslanska zbornica
cámara fotográfica fotografska kamera
cámara frigorífica hladilnica
cámara o(b)scura temnica
cámara portátil ročna kamera
cámara submarina podvodna kamera
ayuda de cámara komorni strežaj
doncella de cámara hišna
gentilhombre de cámara komornik
médico de cámara kraljevi telesni zdravnik
pintor de cámara dvorni slikar
hacer cámara na potrebo iti
cámaras pl (med) driska
padecer cámaras bolehati na driski
tener cámaras en la lengua izklepetati, izblekniti

cambiare

A) v. tr. (pres. cambio) menjati:
cambiare i fiori nel vaso zamenjati cvetje v vazi
cambiare idea premisliti se
cambiare discorso preiti na drugo temo
cambiare vestito preobleči, preoblačiti se
cambiare strada pren. drugače se obnašati
cambiare aria spremeniti zrak, podnebje; pren. zamenjati bivališče, spraviti se na varno
cambiare vita pren. spremeniti način življenja, poboljšati se
cambiare treno prestopiti
cambiare le lire in franchi svizzeri zamenjati lire za švicarske franke
cambiare la marcia avto menjati prestavo

B) v. intr. menjati se; spremeniti, spreminjati se:
le mie idee sono cambiate col tempo moji nazori so se s časom spremenili

C) ➞ cambiarsi v. rifl. (pres. mi cambio)

1. preobleči, preoblačiti se

2. spremeniti, spreminjati se; preiti, prehajati (v):
spesso la gioia si cambia in dolore često se veselje sprevrže v žalost

camelia ženski spol rastlinstvo kamelija

la dama de las camelias dama s kamelijami

camera, star. camara, -ae, f (gr. καμάρα; prim. camur) obok, svod, obokan strop: camera lapideis fornacibus iuncta S., vitro absconditur camera S. s steklom opažen, cameras mutare Ci. ep., camerae ruina Suet. (o ladijskem stropu); ladjica (barka) z obokano streho iz desk: Gell., camaras vocant... alvum in modum tecti (clausam) T.

camion [kamjɔ̃] masculin tovornjak, kamion

camion de 6 tonnes šesttonski tovornjak
camion de déménagement selitveni tovorni avto
camion à remorque kamion s prikolico
camion à benne basculante kamion prekucnik

Campānia, -ae, f (iz *Capānia, sor. s Capua; le po ljudski etimologiji iz campus) Kampanija

I. (zdaj Campania), cvetoča in rodovitna pokrajina v srednji Italiji z glavnim mestom Kapuo in rekama Volturnom ter Lirisom; meji na pokrajino Lacij: Varr., L., O., Pr. idr., Campania terra Tib. Od tod adj.

1. Campānicus 3 kampanski: aratra, serta Ca., peristromata Pl.

2. Campānus 3 kampanski: Capua Luc. fr., urbs (= Capua) V., colonia (= Capua) Ci., ager Ci., agri Varr., arrogantia, ferocia Ci., luxuria, populus, mulier, matres L., via Vitr., Suet., odsek Apijeve ceste, pons H., Plin. čez reko Savono, morbus H. nekakšne bradavice, kožna bolezen, razširjena v Kampaniji; subst.
a) Campānī -ōrum, m Kampanci, tudi Kapuanci, preb. Kapue: Ci.
b) campāna -ae, f α) (sc. libra) tehtnica s premakljivo utežjo: Isid. β) zvon: Plin., Eccl.

3. Campāns (Campās) -antis kampanski: genus Pl.

— II. okolica mesta Rima, današnja Campagna (di Roma): Porph.

campare¹ v. intr. (pres. campo)

1. živeti, preživljati se:
campare di rendita živeti od rente; pog. prebijati se
campare di aria pren. živeti od zraka, ne imeti s čim se preživljati
campare alla giornata živeti iz dneva v dan, komaj se preživljati
tirare a campare nekako se prebijati
campa cavallo, che l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže

2. knjižno uiti:
campare dalla prigionia uiti iz ujetništva

caña ženski spol (slamnata) bilka, stebelce; trst(ika); (sprehajalna) palica

caña de azúcar, caña dulce, caña miel sladkorni trst
caña blanca, caña brava indijski trst, bambus
caña de pescar palica s trnkom za ribolov
las cañas se vuelven lanzas iz igre često nastane resnost
hubo toros y cañas bilo je pričkanja in prepira
correr (ali jugar) cañas natikati obročke (srednjeveška igra)

Canacē -ēs, f (Κανάκη) Kanaka,

1. Eolova hči, ki je imela incestno razmerje s svojim bratom Makarejem: O., Hyg.

2. pasje ime: O., Hyg.

Canachēnī -ōrum, m Kanahenci, nekakšni cigani, ki so se ukvarjali s čarovništvom: Arn.

canārius 3 (canis) pasji: canaria herba Plin. bot., najbrž prstasti bar. Kot nom. propr.

1. Canāria (īnsula) Kanarski otok, eden od Blaženih otokov (insulae fortunatae) v Atlantskem oceanu; tako so ga imenovali zaradi številnih psov: Plin., M.; v pl. Canāriae īnsulae Kanarski otoki, Kanari: Arn.

2. Canāriī -ōrum, m Kanarci, mavretansko ljudstvo, ki se je hranilo s pasjim mesom: Plin.

candil moški spol svetilka, slepilna svetilka za ribolov

ni buscado con un candil zelo dobrodošel, kot z neba padel
pescar al candil ribariti pri nočni luči; v kalnem ribariti
candiles pl razrastki pri jelenovem rogovju
sombrero de tres candiles triogelno pokrivalo
adóbame esos candiles s tem plahtajte koga drugega

candir [kɑ̃dir] verbe intransitif

se candir kandirati se (sladkor), prevleči se s sladkorjem (sadje)
faire candir prevleči s sladkorjem, kandirati, posladkoriti

canīcula -ae, f (demin. canis)

1. psiček, kužek: Plin.; apel. o zadirčnih in ujedljivih ljudeh pes, psica: Pl., Gell.

2. (v nekaterih izdajah tudi Canicula) pasja zvezda, Sirij (Sirius), zvezda, ki vzhaja v dobi najhujše vročine, od tod tudi „pasji dnevi“: Col., Plin., Pers., ad signum caniculae Varr., Canicula exoritur Ci., flagrantis atrox hora Caniculae H., caniculae ortus L., sitiens Canicula O.

3. neka morska žival, morda morski pes: Plin.

4. v igrah s kockami pasji = najnesrečnejši met (prim. canis): Pers.

Cānidius -iī, m, s popolnim imenom P. Cān. Crassus Publij Kanidij Kras, ki je l. 43 služboval pod Lepidom v Galiji in je bil pozneje Antonijev legat; po Antonijevi smrti ga je dal Oktavijan ubiti: Ci. ep., Vell.

Canīnius 3 (canīnus) Kaninij(ev), rim. plebejsko rodbinsko ime z družinami Galov, Rebilov idr. Poseb. znani so:

1. L. Caninius Gallus Lucij Kaninij Gal(us), tožnik M. Antonija, potem njegov zet; kot tr. pl. l. 56 je sicilskemu prokonz. P. Lentulu Spinterju poskušal preprečiti, da bi na prestol ponovno postavil egipt. kralja Ptolemeja Avleta: Ci. ep., Val. Max.; od tod Canīniānum tempus Kaninijev čas (= leto Kaninijevega tribunstva): Ci. ep.

2. C. Can. Rēbilus Gaj Kaninij Rebil, Cezarjev legat v Galiji, l. 45 s Cezarjem konz., toda le nekaj popoldanskih ur 31. dec., ko je Cezarjev sotovariš nenadoma umrl: C., T., Macr., Caninio consule scito neminem prandisse. Nihil tamen eo consule mali factum est; fuit enim mirificā vigilantiā, qui suo toto consulatu somnum non viderit Ci. ep. (šalj.).

3. Can. Rebilus, verjetno sin Gaja Kaninija Rebila, sloviti izprijenec: Sen. ph.

canīnus 3 (canis)

1. pasji, za psa: lac O., Plin., latratus Val. Max., adeps, caput, fel, lingua Plin., far Iuv. pirin kruh za pse, stercus Iuv., cadaver Aur., scaeva Pl. ugodno znamenje iz pasjega laježa ali srečanja s psom; subst. canīna -ae, f (sc. caro) pasje meso, psetina: Auctor ap. Varr.

2. pren.
a) psu ali čemu pasjemu podoben: prandium Varr. ap. Gell. zajtrk brez vina, dentes Cels., Plin. podočniki, urtica Plin., littera Pers. ali lingua Luc. ap. Char. renčeč, vocis sonitus Cael. lajajoč.
b) pasje narave, pasji po značaju
a) lajav, ujedljiv, zbadljiv: canino ritu Luc. fr., latrare canina verba in foro O., c. ingenium Petr., studium (jezičnih odvetnikov) Col., c. eloquentia Q., c. forensis eloquentia Hier.
b) nesramen, ciničen: nuptiae Hier., philosophi Aug. kiniški, caninae aequanimitatis stupor Tert.