Franja

vgrízniti morder

vgrizniti se v jezik morderse la lengua (tudi fig)
vgrizniti v kislo jabolko (fig) fam tragarse la píldora; hacer de tripas corazón

víd (-a) m

1. fiziol. vista; knjiž. lume:
sluh in vid udito e vista
izgubiti vid perdere la vista
močna svetloba mu je jemala vid la forte luce lo accecava
publ. izgubiti iz vida perdere di vista

2. lingv. aspetto verbale

vídeti voir ; (zagledati) apercevoir ; (izgledati) avoir l'air, paraître

le bežno videti ne faire qu'entrevoir quelque chose
dobro (slabo) videti avoir une bonne (mauvaise) vue, avoir de bons (mauvais) yeux
daleč videti voir loin
ničesar ne videti (v temi) ne rien voir, n'y pas voir, n'y voir goutte
videti dvojno voir double
videti vse rožnato voir tout en rose
rajši videti aimer mieux, préférer
spet videti revoir
(v)naprej videti prévoir
videti je bolan il a l'air malade
videti je zdrav il a bonne mine
iz tega se vidi, da … on voit par là que …, il ressort par là que …
videti je, da … on voit que …, il semble que …
iz vašega pisma vidim, da … je vois par votre lettre que …
je že kdo videl kaj takega? a-t-on jamais vu pareille chose?
ne more ga videti il (ali elle) ne peut pas le voir (ali supporter), il le déteste, familiarno il est sa bête noire
da se ne vidiva več! adieu pour toujours (ali à jamais)!
dati videti (pokazati) faire voir, montrer; (razstaviti) exposer; (prikazati se) se montrer
prav malo ga je videti il se fait rare (comme les beaux jours), on ne le voit plus guère
se že vidi il fait déjà clair (ali jour)

vídeti (-im)

A) imperf., perf.

1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista

vídeti ver ; (zagledati) mirar

rajši videti preferir, gustar más
daleč videti ver lejos
od daleč videti ver de lejos
dobro (slabo) videti ver bien (mal), tener buena (mala) vista
bežno videti entrever
videti vse rožnato verlo todo de color de rosa
bomo (že) videli ya veremos
rad (nerad) videti ver con buenos (malos) ojos
(ne)rad vidim, če (da) ... (no)me gusta que (subj)
nič se ne vidi no se ve nada
no, vidiš! fam ¡ya lo ves!, ¡ya te lo decía yo!
ne hoteti kaj videti aparentar no ver a/c, (zatisniti eno oko) fam hacer la vista gorda
je že kdo videl kaj takega? ¿habráse visto semejante cosa?
videl sem kako je padel le vi caer
on me ne more videti (fig) no soy de su agrado
da te nikoli več ne vidim tu! ¡no vuelvas a aparecer por aquí!
iz tega se vidi, da ... por ello se ve que..., de ello resulta que...
nikogar ni bilo videti no se veía a nadie
dati videti dejar ver, (pokazati) mostrar, enseñar, (razstaviti) exhibir
dati se videti (prikazati se, pojaviti se) mostrarse, aparecer
vse zvezde videti (od bolečine) fam ver las estrellas

vídez (-a) m apparenza, aspetto, aria, cera; forma, fisionomia:
ženska prijetnega videza una donna dall'aspetto piacente
utrujen videz aria stanca
mesto dobiva drugačen videz la città sta acquisendo una nuova fisionomia
poznati na videz conoscere di vista
za videzom (pod zunanjostjo) sotto la scorza
varovati zunanji videz salvare le apparenze
ne se ustavljati pri videzu stvari andare oltre la superficie delle cose
videz vara l'apparenza inganna

vídez apariencia f ; traza f

na videz en (la) apariencia
po vsem videzu por las trazas, según (todas) las apariencias, a lo que parece
poznati koga po videzu conocer a alg de vista
videz vara las apariencias engañan

vidík punto m de vista; aspecto m ; (fig tudi) ángulo m

s tega vidika desde ese punto de vista
biti na vidiku estar a la vista

vidovdánski (-a -o) adj. hist.
vidovdanska ustava la costituzione di S. Vito (prima costituzione del regno SCS)

vihár tempête ženski spol (tudi figurativno) , ouragan moški spol , orage moški spol (tudi figurativno) ; vent impétueux (ali violent) , rafale ženski spol , bourrasque ženski spol

vihar na morju tempête sur mer
snežni vihar tempête (ali bourrasque) de neige
viharji življenja les tempêtes (ali orages, tourmentes, bourrasques) de la vie
vihar v kozarcu vode (figurativno) tempête dans un verre d'eau
kdor veter seje, vihar žanje (figurativno) qui sème le vent récolte la tempête

vihár (-ja) m

1. bufera, burrasca, tempesta, temporale:
vihar besni, buči, tuli la tempesta infuria, ruggisce
vihar lomi, ruva drevje la tempesta spezza, sradica gli alberi
vihar nastane, se poleže, umiri la tempesta scoppia, si calma
kljubovati viharju affrontare, tener testa alla tempesta
orkanski vihar uragano
snežni vihar bufera di neve
tropski vihar ciclone tropicale, tifone
fiz. magnetni vihar tempesta magnetica

2. pren. (hrup, nemir; prepir) putiferio; lite

3. pren. bufera, tempesta, turbine:
vihar vojne la bufera, il turbine della guerra

4. pren. (velika mera, velika množina) subisso; pog. fracco:
vihar ploskanja un subisso di applausi
pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

víhati (rokave) retrousser

vihati nos allonger le nez, faire la moue, rechigner
vihati si brke tortiller (ali retrousser) sa moustache
vihati se se courber (en arrière), se recourber, se replier

víhra bourrasque ženski spol , tempête ženski spol ; figurativno hâte ženski spol , précipitation ženski spol

v vihri à la hâte, en (toute) hâte, précipitamment

vihráti tempêter, se déchaîner, être furieux (ali en rage, hors de soi) ; (z delom) familiarno bâcler, bousiller ; (zastava) battre, flotter; ondoyer, voltiger

vihrati v vetru flotter au (gré du) vent
žago vihrati donner (de) la voie à (ali avoyer) une scie
koso vihrati déformer (ali voiler, gauchir) la lame d'une faux

vihtéti (-ím)

A) imperf.

1. brandire; sventolare:
vihteti bič brandire la frusta
vihteti zastavice sventolare le bandierine

2. brandire, maneggiare, usare (nel lavoro), lavorare:
vihteti kramp, lopato picconare, lavorare con la pala
vihteti koso falciare
pren. vihteti pero scrivere
pren. vihteti kadilnico komu, pred kom incensare qcn.
vihteti orožje proti komu minacciare qcn. (con le armi)

B) vihtéti se (-ím se) imperf. refl. slanciarsi, balzare:
vihteti se na konja balzare in sella
vihteti se s skale na skalo saltare di roccia in roccia

viják vis ženski spol ; (z matico) boulon moški spol ; (ladijski, letalski) hélice ženski spol

brezkončni vijak vis sans fin
lesni vijak vis à bois
priviti, pritegniti vijak serrer, bloquer une vis
popustiti, odviti vijak desserrer une vis
z vijakom pritrditi fixer avec une vis
priviti vijak (figurativno) serrer la vis
priviti davčni vijak (figurativno) serrer la vis des impôts, augmenter les impôts (ali les charges fiscales)

viják (-a) m

1. teh. vite:
navoj, steblo, glava vijaka il filetto, il gambo, la testa della vite
jeklen, medeninast vijak vite d'acciaio, di ottone
lesni vijak vite da legno
samorezni vijak vite autofilettante
vezni vijak vite di collegamento
mikrometrski vijak vite micrometrica
zatični vijak vite prigioniera
ključ za vijak voltamaschio
pren. priviti davčni vijak aumentare, inasprire la pressione fiscale

2. teh. pala (del ventilatore); muz. pirolo; šport. vite;
ladijski, letalski vijak elica della nave, dell'aereo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. korak vijaka il passo della vite
teh. Arhimedov vijak vite d'Archimede
strojn. brezkončni vijak vite senza fine
diferenčni vijak vite differenziale
stebelni vijak vite prigioniera
hist. palčni vijak strettoio (strumento di tortura)

vijúga (cestna) curva f ; serpentina f ; recodo m ; (zavoj, avto) viraje m

ostra (široka) vijuga curva f cerrada (abierta)
rezati vijugo cortar la curva
(z)voziti vijugo tomar la curva

Viktórija (-e) f Vittoria:
hist. kraljica Viktorija la regina Vittoria

víla (hiša) villa ženski spol , pavillon moški spol ; (bajeslovno bitje) fée ženski spol , nymphe ženski spol

vodna vila naïade ženski spol, sirène ženski spol, ondine ženski spol, déesse ženski spol (ali divinité ženski spol) de la mer