Franja

morála (-e) f

1. (la) morale, etica:
krščanska morala la morale cristiana
kršiti poklicno, športno moralo violare, trasgredire l'etica professionale, sportiva

2. (načelo, stališče) (la) morale, principio:
zagovarjati moralo žrtvovanja difendere la morale del sacrificio

3. (psihična pripravljenost, zavzetost) (il) morale:
morala moštva, vojakov je nizka il morale della squadra, della truppa è basso

4. lit. (kar je dobro, koristno upoštevati) (la) morale:
morala basni, zgodbe la morale della favola

morale [mɔral] féminin morala, nravnost; etika; nravoslovje, moralka; nauk

la morale d'une fable nauk iz basni
traité masculin de morale učbenik nravoslovja
faire la morale à quelqu'un levite brati, pridige delati komu

morale

A) agg.

1. moralen, nraven:
coscienza morale nravna zavest
ente morale pravna oseba

2. nraven, čist, pošten; nravstven:
aiuto morale moralna podpora
autorità morale moralna avtoriteta
scienze morali družbene vede

B) f

1. morala, etika

2. morala, nravnost

3. (moralni) nauk, pouk:
la morale della favola pren. pouk, morala zgodbe

C) m morala, duh, zavest, razpoloženje:
il morale è dei combattenti è alto morala borcev je visoka
essere giù di morale biti demoraliziran, malodušen

morálnost moralidad f

pregrešiti se zoper moralo faltar a la moral

moratórij moratoria f

prositi (odobriti) moratorij pedir (conceder) la moratoria

morceau [mɔrso] masculin kos; košček; del; grižljaj; zalogaj; figuré odstavek, odlomek; mesto (v knjigi)

un beau morceau de femme čedna, lepa ženska
pour un morceau de pain (figuré) za smešno nizko ceno
morceaux choisis de ... izbor iz ...
morceau friand (figuré) slasten kos, slaščica
aimer les bons morceaux imeti rad dobre (kose) jedi
avoir ses morceaux taillés točno shajati (s svojimi dohodki)
casser, manger, lâcher le morceau (populaire) priznati prestopek, razkriti kaj
c'est un morceau de roi to je izvrsten kos
enlever le morceau (familier) odnesti (dober) posel, dobro kupčijo napraviti
être fait de pièces et de morceaux biti nepovezan, neenoten
manger, prendre un morceau (familier) málo jesti (za obed)
mettre en morceaux razbiti, razkosati
s'ôter les morceaux de la bouche odtrgati si od ust
réduire en mille morceaux razbiti na tisoč koscev
rogner, tailler les morceaux à quelqu'un držati koga na kratko

mordacchia f

1. nagobčnik

2. jezični precep (mučilna naprava):
mettere la mordacchia pren. natakniti nagobčnik, prisiliti k molku

mōrdere^* v. tr. (pres. mōrdo)

1. ugrizniti, gristi:
mordere il freno pren. težko prenašati
mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati

2. nagristi, razjedati:
l'acido morde il ferro kislina razjeda železo

3. pren. zaslužiti

4. pren. zajedati se (v); mučiti:
un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize

mordre* [mɔrdrə] verbe transitif, verbe intransitif gristi, ugrizniti; pičiti; glodati; chimie razjedati; zagristi se v; prodreti (quelque chose v kaj)

se faire mordre pustiti se ujeti
s'en mordre les doigts (familier) hudó kaj obžalovati
mordre à l'hameçon ugrizniti v trnek, figuré nasesti, iti na led; pustiti se prevarati
il a été mordu par un serpent kača ga je pičila
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, figuré obžalovati svoje besede
mordre ferme aux mathématiques pošteno, krepko se zagristi v matematiko
ça ne mord pas to ne prime, to nič ne izda
mordre la poussière pasti po dolgem na tla, figuré propasti, ne uspeti
je ne sais quel chien l'a mordu ne vem, kakšna muha ga je pičila
mordre sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
(sport) le départ doit être redonné, un des concurrents a mordu sur la ligne start je treba ponoviti, eden tekmovalcev je prestopil (startno) črto
chien qui aboie ne mord pas pes, ki laja, ne grize

morfologíja morphologie ženski spol

rastlinska (živalska) morfologija morphologie végétale (animale)
morfologija zemeljske površine morphologie de la surface terrestre, géomorphologie ženski spol

morfolóški morphologique

morfološko morphologiquement, du point de vue de la morphologie

morisco mavrski

morisco m Morisk, krščen Maver; Meh mešanec Španca in mulatke
sentado a la morisca (ali a usanza morisca) sedeti na tleh s prekrižanimi nogami

moríti (-ím) imperf. ➞ umoriti, pomoriti

1. uccidere, ammazzare; sterminare; trucidare:
moriti v vojni uccidere in guerra
kuga mori kokoši la peste sta sterminando il pollame
pren. moriti čas ammazzare il tempo

2. pren. (uničevati, škodovati) danneggiare:
slana mori rože la brina danneggia i fiori

3. scocciare, infastidire, stufare:
pog. ta pa zna moriti è un terribile scocciatore, rompiscatole, un rompi

4. pren. (povzročati občutek nejevolje) tormentare

5. nareč. spegnere:
moriti apno spegnere la calce

mórje mer ženski spol

morje česa (figurativno) une mer de
po morju sur (ali en) mer
po morju in po kopnem par mer et par terre
na odprtem morju en pleine (ali haute) mer, au large
Jadransko (Sredozemsko) morje la mer Adriatique (Méditerranée)
Črno (Baltsko, Kaspijsko, Ledeno, Severno) morje la mer Noire (Baltique, Caspienne, de glace, du Nord)
og njeno morje mer de flammes
razburkano morje mer agitée (ali houleuse, tempétueuse, creuse), houle ženski spol
tiho, mirno morje calme moški spol, bonace ženski spol
potovanja po morju navigation ženski spol en mer, voyage moški spol par mer

mórje (-a) n

1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

3. (morska voda) mare

4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano

mormorare

A) v. intr. (pres. mormoro)

1. šušteti; šumeti, šumljati; žuboreti

2. mrmrati, šepetati, šušljati

3. mrmrati, opravljati:
il paese è piccolo, la gente mormora pren. majhen, opravljiv kraj

B) v. tr. mrmrati, šepetati

mornárica marine ženski spol , forces navales, flotte ženski spol

trgovska mornarica marine marchande (ali de commerce)
vojna mornarica marine de guerre, flotte de guerre (ali de combat), la Flotte
služiti v mornarici servir dans la marine

mornárica marina f

pri mornarici en la marina
trgovska (vojna) mornarica marina mercante (de guerra)
služba v mornarici servicio m naval, servicio m marítimo

moro mavrski, mavretanski; mohamedanski

vino moro nekrščeno (pristno) vino
sentarse a lo moro sedeti po mavrsko (s prekrižanimi nogami)
moro m Maver, Mavretanec; vranec
moro de paz mirna (krotka) oseba
¡hay moros en la costa! pozor! ni varno!

morra ženski spol gornji del glave; lobanja

andar a la morra tepsti se