Franja

scagliare¹

A) v. tr. (pres. scaglio)

1. vreči, zagnati, metati

2. pren. bruhniti, bruhati:
scagliare insulti bruhati žaljivke

B) ➞ scagliarsi v. rifl. (pres. mi scaglio)

1. zagnati se, vreči se:
scagliarsi contro qcn. vreči se na koga

2. pren. obsuti, obsipati:
si scagliò contro di noi con parole d'odio obsul nas je z besedami, polnimi sovraštva

scalprum -ī, n (scalpere) ostro rezilo

1. čevljarski nož, čevljarski krivec, čevljarsko šilo: si scalpra et formas non (sc. emat) sutor H.

2. rezilo, vrezovalo, vrezilo, dletce, žlebno dleto, dolbilec, dolbilo, dolbnjak: SEN. PH., fabrile (rokodelsko) scalprum cum malleo L.

3. kirurški (ranocelniški) nožič, nožek, puščalo, lanceta, skalpel: ferale scalprum LAMP. – Soobl. scalper -prī, m: excisorium scalprum CELS. rezilno dleto. V preprosti lat. scalprus -ī, m: ISID.

4. peresni nožič, peresnik: SUET., petito per speciem studiorum scalpro T.

5. vrtnarski nož, vrtnarski krivec, krivač, vinoraz: cortices scalpro excidi PLIN.; pri COL. = prednji del nožev (krivcev, krivačev, vinorazov).

scappare v. intr. (pres. scappo)

1. uiti, uhajati; pobegniti:
scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda

2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos

3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
scappare di mente uiti z glave
mi scappa la pipì tišči me lulat
scappare da ridere siliti na smeh
lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev

4. pren.
scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti

scarīfō (scarīphō) -āre -āvī -ātum (tuj. σκαριφάομαι, σκαριφεύω) (u)raziti, raniti, (o)prasniti, (o)praskati, (s)praskati, (raz)parati, (raz)brazdati: CA., COL. idr., gingivas PLIN., dentes PLIN. (o)trebiti si, (o)čistiti si, hoc (sc. osse) scarifari dolorem … demonstrant PLIN. da praskanje s to (kostjo) prežene bolečino.

scáti (ščíjem) imperf. vulg. orinare; vulg. pisciare:
scati v posteljo orinare, pisciare nel letto
pren. gara, da kri ščije si sfianca dalla fatica
PREGOVORI:
šalj. ni mogoče scati proti vetru contra boram non est pisciandum; non pisciare contro vento

scavezzare¹ v. tr. (pres. scavezzo)

1. zlomiti:
scavezzarsi il collo zlomiti si vrat

2. tekstil treti konopljo

scelestus 3, adv. -ē (scelus)

1. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, hudovit, brezbožen, pregrešen, ničvreden, malovreden, preklet; o osebah (a nikdar pri CI.): TER. idr., hic quoque scelestus est PL., homo nullust te scelestior PL., homines scelesti et factiosi S.; kot subst. m = zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež, v superl. = pravi ničvrednež, lopov (podlež, baraba, nizkotnež) prve vrste: etsi scelestus est, at mi infidelis non est PL. je sicer vražji ničvrednež, a zvesta duša, me scelestum, qui non circumspexi! PL. o jaz prekleti trap, da nisem ..., quo quo scelesti ruitis H., scelestissimum te arbitror PL., scelestissime PL., scelesta PL., TER. ti malopridnica; šalj. (o zvitih in dovtipnih ljudeh) hudomušen, poniglàv (ponigláv), nagajiv, navihan, zvit, premeten: sapit scelesta multum PL. hudomušnica; o stvareh in abstr.: ENN. AP. NON., AMM. idr., facta PL., facinus, res CI., nuptiae S., servitium S. FR., avaritia PH., scelestior cena, facinus scelestius PL., sermo scelestior L., si scelestum est patriam amare CI., sceleste et impie facere L., sceleste suspicari CI. EP. hudomušno, aliquem sceleste insimulare VELL., arma sceleste exercere VAL. MAX., multo scelestius pudor humanus interit AUG.

2. zlonosen, poguben, pogubonosen, nesrečen: scelestiorem ego annum … numquam ullum vidi PL., scelestissimum me esse credo PL.

scelus -eris, n (indoev. kor. *sqel(e)- upogniti, upogibati, (u)sločiti, zaviti, metaf. narobe, napačno ravnati; prim. skr. káṭaḥ, káṭiḥ, káṭī kolk, gr. σκέλος stegno, σκολιός upognjen, kriv, κῶλον = sl. člen, koleno, stvnem. scëlah = nem. scheel poševen, neumen)

1. zlodéjstvo, zločin(stvo), hudodelstvo, zlobno (zločesto, pregrešno, brezbožno) dejanje, ravnanje, ukrep: V., O., STAT. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare, prope parricidium necare CI., scelestum ac nefarium facinus atque eius modi, quo uno maleficio scelera omnia complexa esse videantur CI., Piso sceleris condemnat generum suum CI. zaradi veleizdaje, kot vstajnika zoper državo, scelera et fraudes CI., licentia scelerum, scelerum conscientia S., scelus divinum et humanum L. proti bogovom in ljudem, minister sceleris L. pri zločinu (umoru), scelus legatorum interfectorum L. zločin umora, izvršenega nad poslanci, tamquam scelera ostendi oporteat, dum puniuntur, flagitia abscondi T., scelus facere, perficere CI. ali admittere CI. EP., SEN. TR. ali committere CI. ali (in sese) concipere CI. ali edere CI., L. ali suscipere CI. storiti (narediti, izvršiti) hudodelstvo (zločin), scelere se devincire ali se alligare ali se obstringere ali obstringi ali astringi CI. naložiti si, obremeniti se z zločin(stv)om, in scelera simul ac dedecora prorumpere T.; preg.: scelera non habere consilium Q.

2. meton.
a) zlobnost, hudobnost, zločinskost, brezbožnost, brezboštvo, podlost, ničvrednost, pregrešnost, lopovstvo, barabinstvo, barabstvo, barabija, malopridnost, nizkotnost, lokavost: alicuius furore et scelere concitata manus ista CI., ex hac enim parte pudor pugnat, illinc petulantia, … hinc pietas (domoljubje), illinc scelus CI. veleizdajstvo, salamandrae PLIN., nec bestiarum solum scelera sunt, sed interim aquarum quoque et locorum PLIN. lokavščine, scelera naturae (= potresi in drugi naravni pojavi) PLIN.
b) (konkr.) zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež: ne bestiis, quae tantum scelus attigissent, immanioribus uteremur CI.; poseb. kot psovka: TER., AP. idr., scelerum caput PL. = največji lopov, lopov prve vrste; z gen.: scelus viri PL. lopovski mož, scelus artificis V. brezbožni (zločesti) spletkar (rovar kovarnik); o moških osebah s pron. m: is scelus PL., illic scelus TER.
c) (o stvareh slabega okusa): senapis scelera PL. izmet (izvržek) gorčice = ostudna gorčica.
d) kazen za zločin (za zlobno ali brezbožno dejanje): scelus expendere, merere V.
e) udarec usode, nesreča: quod hoc est scelus? PL. ali quid hoc est sceleris! TER. kako bridka usoda!, accidit infandum nostrae scelus puellae MART.

scervellarsi v. rifl. (pres. mi scērvello)
scervellarsi (su, intorno a) beliti, razbijati si glavo (s čim)

Schädel, der, (-s, -) Anatomie lobanja; (Kopf) glava, figurativ buča, butica (ein dicker Schädel debela butica); eins über den Schädel bekommen dobiti jo po buči/butici; eins über den Schädel hauen mahniti (koga) po buči, dati jo (komu) po buči; der Schädel brummt v glavi (mi) šumi; sich den Schädel einrennen razbiti si glavo; mit dem Schädel durch die Wand z glavo skozi zid; einen harten Schädel haben imeti trdo glavo/bučo

schaden škodovati (sich si), škoditi; nicht schaden können : das kann nicht schaden ne more škoditi; das schadet nichts nič ne de; das schadet ihm gar nicht nič mu ne škodi

schaffen¹ (schuf, geschaffen) ustvariti, ustvarjati; Ruhe, Ordnung: vzpostaviti; Organisationen: ustanoviti, ustanavljati; Klarheit schaffen razjasniti; Abhilfe schaffen odpomoči; sich (Freunde, Feinde) schaffen pridobiti si (prijatelje, sovražnike); Unruhe, Probleme: povzročati; wie geschaffen für kot ustvarjen za

scharf oster; Chemie razjeden, koroziven, Säure: jedek; Brille, Verhör, Winter: oster; Urteil, Prüfer: oster, strog; scharfe Augen ostre oči; scharfes Gehör oster sluh; ein scharfes Bild ostra slika; eine scharfe Zunge (haben) (imeti) oster jezik; (geil, sinnlich) scharf sein biti razgret/pohoten; scharf schießen streljati z ostro municijo; scharf sein auf močno si želeti kaj, imeti piko na, imeti zelo rad; Adverb ostro, gebraten: močno; scharf beleuchten ein Problem: pokazati v ostri luči

Scheibe, die, (-, -n) plošča, krog; von Brot usw.: rezina, kos; (Glas) šipa; Sport (Schießscheibe) tarča (laufende premična); (Töpferscheibe) lončarski kolovrat; Technik plošča, kolut, disk, lamela, kolobar; (Unterlegscheibe) podložka; bei Batterien: ploščica; sich eine Scheibe abscheiden vzeti si en kos, figurativ von jemandem vzeti si (koga) za zgled; Scheibe! (= Scheiße!) pišuka!

schenken podariti, dati; Getränke: točiti, natočiti; Aufmerksamkeit schenken nakloniti pozornost; Gehör schenken poslušati; Glauben schenken verjeti; Vertrauen schenken zaupati; (einem Verurteilten) das Leben schenken pomilostiti (na smrt obsojenega); einem Kind das Leben schenken poviti otroka; sich etwas schenken figurativ prihraniti si (kaj), odpovedati se (čemu); geschenkt zastonj; geschenkt! prava reč!

scherzare

A) v. intr. (pres. scherzo)

1. zabavati se, igrati se

2. šaliti se:
con te non si può scherzare ti ne poznaš šale
c'è poco da scherzare zadeva je resna, tukaj ni heca
non scherzo mislim resno
scherzare col fuoco ekst. igrati se z ognjem

B) v. tr. nareč. pog. posmehovati se (komu)

schiantare

A) v. tr. (pres. schianto)

1. podreti, podirati; zlomiti; ruvati

2.
schiantare il cuore pren. streti srce

B) v. intr. pog. crkniti, crkavati; gagati:
schiantare dalla fatica gagati od napora

C) ➞ schiantarsi v. rifl. (pres. mi schianto) zlomiti, razbiti se:
la barca si è schiantata contro gli scogli čoln se je razbil ob čereh

schiarire

A) v. tr. (pres. schiarisco)

1. osvetliti, osvetljevati, razjasniti:
schiarirsi la voce odkašljati se; odhrkati se

2. gozd. redčiti

B) ➞ schiarire, schiarirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ schiarisco)

1. postajati svetlejši; vedriti se, jasniti se

2. daniti se

C) ➞ schiarirsi v. rifl. impers. (pres. si schiarisce)

1. vedriti se

2. daniti se

schielen škiliti (tudi figurativ); nach etwas schielen poželjivo si ogledovati (kaj)

schießen¹ ([schoß] schoss, hat geschossen)

1. streljati, (erschießen, einen [Schuß] Schuss abgeben) ustreliti; ein Loch schießen in narediti luknjo v ... s strelom; Physik, Elektronen: izstreljevati; Satelliten, Harpune usw.: izstreliti; sich schießen durch Heerwesen, Militär prebiti se s streljanjem

2. Bergbau razstreljevati/razstreliti

3. ein Tor schießen Sport dati gol

4. Foto: narediti, pritisniti

5. sich schießen Drogen: dati si injekcijo

6. durch den Kopf schießen prešiniti (koga), šiniti v glavo

7. Blicke schießen streljati z očmi; einen Bock schießen ustreliti kozla; über den Haufen schießen ustreliti, ubiti