Franja

marceō -ēre (iz *m_erqei̯ō, indoev. kor. *mer(e)q- intr. (z)mehčati se, postajati trhel, gniti, trohneti; (na)močiti; prim. marká-s smrt, umiranje, gr. μαραίνω zatiram, slabim)

1. (u)vel, usahel, medel biti: Mart., en taxea marcet silva comis Stat., cervix redimita iacebat et caligantes marcebant fronte coronae Cl.

2. večinoma metaf. medel, mlahav, onemogel, oslabel, slaboten, nemočen, brezmočen, šibek, (u)vel, len(oben) biti: si tibi non annis corpus iam marcet et artus confecti languent Lucr., omnis exercitus depositis militiae studiis otio ac desidia corrupti marcebant Iust., vigebat in hac parte miles atque imperator, [in] illa marcebant omnia Vell., largiore admodum potu saginisque distenti marcebant Amm., item, si marcet animus; si loqui et moveri piget; si corpus torpet Cels., nec deside cura segnis marcet amor Cl., pavore Cu., luxuriā, vino et epulis confecti marcent L. Od tod pt. pr. marcēns -entis (u)vel, usahel: marcentes tibi porrigentur uvae Mart., marcentes cupio quassare coronas Cl.; metaf. mlahav, medel, onemogel, oslabel, slaboten, nemočen, šibek, (u)vel: Mart., Sil., Stat., Val. Max., Suet., Iust., guttura O., oculi Ap., visus Sen. tr.; meton. mlahav, omagujoč: marcentem pacem nutrierunt T., ille deses marcens T., m. potor H. ki mu je šlo vino v glavo, ki ga „bolijo lasje“, ki ima „otekle lase“.

Marciōn -ōnis, m Márcion

1. razkolnik v 2. stol. po Kr.: Tert., Prud. — Od tod adj. Marciōnēnsis -e marciónski: continentia Tert.; subst.
a) Marciōnīta -ae, m marciónski, Marciónov: deus Prud.
b) Marciōnistae (Cod. I., Aug.) ali Marciōnītae (Tert., Lact., Ambr.) marcioní(s)ti, Marcionovi privrženci.

2. iz Smirne, avtor razprave De simplicibus effectibus: Plin.

marcipan moški spol (-a …) das/der Marzipan
iz marcipana Marzipan-

marcipan samostalnik
(nadev ali sladica) ▸ marcipán

Mārcus² -ī, m (iz *Mārtcos, Mārticus: Mars), nav. pisano okrajšano M., Márk, rim. ime.

Marea (tudi Mareōta) -ae, f (Μαρέα, Μάρεια) Maréja (Mareóta), jezero in mesto ob kanopskem Nilovem izlivu blizu Aleksandrije (zdaj Mariut); tam je rastla vinska trta, iz katere so pridobivali močno belo in rdeče vino. — Od tod adj.

1. Mareōtis -idis (-idos), f (Μαρεῶτις) mareótska, maréjska: vitis V., palus Cu. ali samo Mareotis Lucan. Mareotsko jezero, Libya Plin., tudi samo Mareotis Plin. marejsko (mareotsko) okrožje.

2. Mareōticus 3 mareótski, marêjski pesn. tudi = egipčánski, egíptovski: vitis Col., arva O., labor Mart. egipčanske piramide, cortex Mart. papirjevo drevesce, arbiter (= Busiris) Stat.; subst. Mareōticum -ī, n (sc. vinum) mareótsko vino, mareótec: H. Subst. Mareōtae -ārum, m (Μαρεῶται) Mareóti, Marêjci, preb. mesta Mareje (Mareote): Plin.

marelica samostalnik
1. Prunus armeniaca (drevo) ▸ sárgabarack, kajszibarack, sárgabarackfa, kajszibarackfa
2. (plod) ▸ sárgabarack, kajszibarack

Maria -ae, f Maríja, žensko ime. poseb.

1. Jezusova mati: Vulg., Prud.

2. Marija Magdalena: Vulg.

3. Marija iz Betanije, sestra Lazarja in Marte: Vulg.

4. soproga Honorija, brata Teodozija I.: Cl.

5. Stilihonova hči, soproga cesarja Honorija: Cl.

mariage [marjaž] masculin poroka, možitev, ženitev; zakonski stan, zakon; figuré združitev, barmonična zveza

hors mariage, en dehors du mariage zunaj zakona, nezakonsko
mariage d'amour poroka iz ljubezni
mariage d'argent, d'intérêt zakon zaradi denarja, interesov
mariage civil, religieux civilna, cerkvena poroka
mariage consanguin zakonska zveza dveh sorodnikov
mariage de convenance stanu primerna poroka
mariage de deux couleurs harmonična kombinacija dveh barv
mariage en détrempe, d'Afrique skupno življenje vdove (z otroki) z moškim, s katerim se noče poročiti, da ne izgubi pravice do preskrbnine iz prvega zakona
mariage d'essai poskusni zakon
mariage mixte mešan zakon
mariage par procuration poroka v odsotnosti enega od zakonskih partnerjev (npr. v vojnem času)
mariage putatif neveljaven zakon
mariage de raison razumski, preračunljiv zakon
mariage similé, fictif navidezen zakon
acte masculin de mariage poročni list
anneau masculin de mariage poročni prstan
annonce féminin, billet masculin, fairepart masculin de mariage naznanilo poroke
demande féminin de mariage snubitev
dissolution féminin du mariage ločitev zakona
promesse féminin de mariage zaroka, obljuba zakona
seconds mariages mpt drugi zakon
contracter mariage skleniti zakon (avec quelqu'un s kom), poročiti se
demander en mariage prositi za roko, zasnubiti
donner en mariage dati za ženo, v zakon
faire un bon mariage napraviti dobro partijo
prendre en mariage vzeti za ženo, poročiti
promettre mariage obljubiti zakon

Marīnus -ī, m Marín

1. comes Africae, l. 413 zmagovalec nad Heraklijanom: Aug., Hier.

2. iz Apameje v Siriji, finančnik za časa cesarja Anastazija, praefectus praetorio 512—515: Cod. Iust.

marmor samostalnik
(kamnina) ▸ márványFrancoski kipar je to delo izklesal iz enega samega bloka marmorja. ▸ A francia szobrász egyetlen márványtömbből faragta ki ezt a művet.Najbolj znan je Rimski kamnolom, v katerem so lomili marmor za spomenike in nagrobnike, uporabljali so še amfibolit in serpentinit. ▸ A leghíresebb a római kőfejtő, ahol márványt bányásztak emlékművekhez és sírkövekhez, de amfibolitot és szerpentinitet is használtak.Povezane iztočnice: dolomitni marmor

mármor (-ja) m marmo:
lomiti, pridelovati marmor cavare il marmo
izklesati kip iz marmorja scolpire una statua in marmo
obložiti steno z marmorjem rivestire la parete di marmo
beli, črni, žilnati marmor marmo bianco, nero, venato
kararski marmor marmo di Carrara

marmoreus 3 (marmor)

1. marmoren, marmorna(s)t, marmorast: Tib., Sen. ph., Val. Max., Amm., arae, opus O., solum Ci., signum Ci. kip iz marmorja, columnae, labrum Plin. iun., aliquem marmoreum facere V. ali ponere H. dati koga upodobiti iz marmorja.

2. metaf.
a) marmornat, marmorast, tj. gladek ali bel kot marmor, bleščeč se, blesteč se, lesketajoč se, bleščeče bel: Luc. ap. Non., Lucr., Mart., Arn., pes, pollex, palmae O., cervix V., Paros marmorea O. (= Paros nivea V.) bleščeči (zaradi kamnolomov belega marmorja), terraque marmoreo candida facta gelu O. pokrita z bleščečo slano, aequor V. bleščeča se morska gladina (prim. marmor 4.)
b) povezan z marmorjem, k marmorju sodeč: ars Vitr. kiparstvo.

marra -ae, f (verjetno aramejska ali arab. izpos.; prim. asir. marru motika, verjetno iz sumer. mar)

1. zobata motika s široko glavo za pletje in ruvanje korenin: Col. poet., Plin., Iuv.

2. metaf. železen kavelj: marris extrahitur Plin.

marry¹ [mǽri]

1. prehodni glagol
poročiti, omožiti, oženiti
figurativno tesno povezati (to, with s, z)
pomešati različna vina

2. neprehodni glagol
poročiti se
figurativno združiti se

to be married to biti poročen s, z
to get married to poročiti se s, z
to marry off spraviti (hčer) v zakon, poročiti
to marry for love poročiti se iz ljubezni
marrying man kandidat za ženitev

Mārtiālis² -is, m Marciál, s celim imenom M. Valerius Martialis Mark Valerij Marcial, znani epigramatik iz mesta Bilbilis v Hispaniji za časa cesarjev Domicijana, Nerve in Trajana: Plin. iun.

Mārtiānus -ī, m Marciján. Znani so:

1. Martianus Capella (gl. Capella).

2. Aelius M. Elij Marcijan, rim. pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp.

3. Martianus Marcijan iz Cezareje v Kapadokiji, consularis Siciliae, l. 358 po Kr. vicarius Africae, okoli 378 rimski prefekt: Cod. Th.

4. Martianus Marcijan, l. 392 comes Orientis, za časa Arkadija comes sacrarum largitionum: Cod. Th.

martre [martrə] féminin, zoologie kuna; kunja koža, kunje krzno

col masculin de martre ovratnik iz kunjega krzna

mās, maris, m

1. moškega spola, moški (o bogovih, ljudeh, živalih in rastl.), kot subst. moški, mož, pri živalih samec (naspr. femina): Lucr., Q., homines Pl., et mares deos et feminas esse dicitis Ci., teneri mares O. dečki, liberi tres, duo mares Plin. iun. dečka, mares liberi ali liberi mares Lact., bestiae aliae mares, aliae feminae Ci., marem cohibent callosa vitellum H. moški rumenjak (iz katerega bo petelinček) = petelinčka, ure mares oleas O. veje moške oljke, in tiliā mas et femina differunt Plin.

2. metaf. moški = možat, krepek: Tyrtaeus mares animos exacuit H., mares Curii H., male mas Cat. nemoški, mas strepitus Pers. krepka, vzvišena pesem.

Opomba: Abl. sg. -e; gen. pl. nav. marium: Ci., Mel., toda marum: Suet., Ap. Kot adj. tudi n. mare: Ap.