Franja

sám seul ; (samoten) solitaire, isolé; même ; (osebno) personnellement, en personne ; (nemešan) pur, sans mélange

čisto sam samcat tout (ali absolument) seul, esseulé
jaz sam moi-même
mi sami nous-mêmes
sam od sebe de soi-même, de son propre gré, de son propre chef (ali mouvement, initiative), spontanément
sam si kriv c'est à toi seul la faute, tu es (le) seul à être coupable (ali fautif)
biti na samem s kom être en tête, à tête (ali seul) avec quelqu'un
pomagaj si sam! aide-toi toi-même!
sam vse narediti faire (ali régler) tout soi-même (ali tout seul)
iz same radovednosti par pure curiosité
sama dobrota je je elle est la bonté même (ali en personne)
imela je sobo sama zase elle avait une chambre à elle (seule)
sam zase biti, živeti mener une vie retirée (ali solitaire), vivre retiré, ne voir personne
to se razume samo po sebi cela va de soi (ali sans dire)
nesreča ne pride nikoli sama un malheur ne vient jamais seul

sám¹ (-a -o) adj.

1. solo:
biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

2. solo, da solo, da sé:
naredi sam fai da solo, fai da te
misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
sam od sebe spontaneamente

3. stesso:
tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

4. (v zvezi s 'se') se stesso:
oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
sam po sebi razumljiv implicito
obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
PREGOVORI:
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso

sám² (-a -o) adj.

1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro

2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti

3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema

4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi

sám solo ; (samoten) solitario ; (v lastni osebi) mismo ; (osebno) personalmente

sam po sebi, sam zase por sí solo
čisto sam a solas
samo po sebi en sí, de sí, por sí
na samem a solas, sin testigos, privadamente
jaz sam yo mismo
meni samemu a mí mismo
mi sami nosotros mismos
v sami srajci en mangas de camisa
sama dobrota ga je es la bondad personificada (ali en persona)
to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
pomagaj si sam! ¡ayúdate a ti mismo!
to se razume samo po sebi eso se entiende por sí solo
biti sam (brez spremstva) estar solo
govoriti sam s seboj hablar consigo (ali entre sí)
nesreča redko pride sama bien vengas, mal, si vienes solo

samó adv.

I.

1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
poznati samo navidez conoscere soltanto di vista

2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare

3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano

4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
samo noter, prosim! avanti, prego!
samo tako naprej! avanti così!

5. (izraža svarilo) ○:
samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!

6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!

7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi

8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa

II. (v vezniški rabi)

1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro

2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no

3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire

4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore

5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere

samouméven natural; evidente; lógico

to je samoumevno eso se sobreentiende, eso se entiende por sí mismo; fam eso cae de su peso
samoumevno je, da ... queda entendido que..., huelga decir (ali excusado es decir) que...
samoumevno! ¡claro (que sí)!, ¡naturalmente!

samovéznica (-e) f knjiž. obl. (kravata) cravatta:
zavezati si samoveznico annodarsi la cravatta

sanciō -īre, sanxī, sanctum in sancītum (sacer)

1. s posvetilnim obredom, posvečenjem posvetiti (posvečati, posvečevati), storiti (delati) kaj (za) sveto (neprelomljivo, neprelomno, nezlomljivo), postaviti (postavljati) za sveto (nedotakljivo), nepreklicno utrditi (utrjevati), potrditi (potrjevati), prizna(va)ti, odobriti (odobravati): PL., PR., SUET., CL. idr., quod ius ipse Iuppiter sanxit CI., sancire foedus sanguine L., foedera fulmine V., ius imperii Perdiccae morte CU., pacta T., acta Caesaris CI., augurem CI., tabulas ... quas bini quinque viri sanxerunt H., quae coniunctio necessitudinem eorum sanxit N., iure iurando inter se sanxerunt, ne ... C.; pogosto legem sancire CI., L., H. posvetiti (posvečati, posvečevati), ustanoviti (ustanavljati), potrditi (potrjevati).

2. določíti, dolóčiti (dolóčati, določeváti), odrediti (odrejati), ustanoviti (ustanavljati), uvesti (uvajati), (za)ukazati: PLIN., hoc ... Corneliae leges non sanciunt CI., sancire poenam STAT. ali poenam capitis alicui CU. prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), silentium periculo vitae CU. s smrtjo preteč, pod grožnjo smrti, zaukazati, de iure praediorum sanctum apud nos non est iure civili CI., nihil de hac re sanciendi L., contra quam sanctum legibus erat L., nihil lege ullā in alios sanxit IUST.; s finalnim stavkom: quā lege videmus satis sanctum, ut cives Romani sint, ii, quos Cn. Pompeius de consilii sententia singillatim civitate donaverit CI., habent legibus sanctum, si quisquid de re publica a finitimis rumore aut famā acceperit, uti ad magistratum deferat C., sanxerunt, ne quis emeret CI. ali ut ne cui liceret CI., Flaccus sanxit edicto, ne ... CI., primo XII tabulis sanctum, ne ... T., neque, quominus id postea fieret, ulla lex sanxit CI. EP.; z ACI: AMM., fide sanxerunt liberos Tarentinos leges [suas] suaque omnia habituros L., omnes liberos esse sanxit SUET.

3. occ. (pod kaznijo, s kaznijo) prepovedati (prepovedovati), preprečiti (preprečevati), zabraniti (zabranjevati), kaznovati: GELL. idr., sancire observantiam poenā CI., incestum supplicio CI., honoris cupiditas ignomimiā sanciatur CI., lege sanciri aut iure civili CI., quod Athenis exsecrationibus publicis sanctum est CI. pod grožnjo (kaznijo) javnega prekletstva prepovedano, qui (sc. Solon) capite sanxit, si qui ... CI. je dal pod smrtno kazen, je omejil s smrtno kaznijo, je določil smrtno kazen. – Od tod adj. pt. pf. sanctus 3, adv. -ē

1. posvečen, nedotakljiv, svet: CA., Q., templum L., fanum sanctissimmum CI., arae, lucus O., ignes in honore deorum V., fontes, Thybris cum flumine sancto V., numina, oracula divûm V., societas ENN. AP. CI., fides V., ius CI., iura patriae sanctiora quam hospitii duxit N., libertas L., leges H., tribuni plebis TAB. XII AP. CI., uxor PH., aliquem sanctum habere C., sanctum est, quod ab iniuria hominum defensum atque munitum est DIG., aerarium sanctius CI. tajni državni zaklad, skrivna državna zakladnica (v Sirakuzah; po tamkajšnjih sredstvih so posegali samo v največji sili), nusquam eas (sc. pecunias) tutius sanctiusque deponere credentes quam in publicā fide L.

2. svet = častitljiv, častivreden, božji, božanski: LUCR., MART., FL. idr., sancte deorum V., vates sanctissima (= Sibylla) V., sanctissimae deae CI., sancta stella Mercurii CI., Osiris H., Ennius sanctos appellat poëtas CI., sanctum nomen poëtae CI., sanctus senatus V., ordo sanctissimus ali sanctissimum orbis terrae consilium CI. (o senatu), sanctius consilium L. ožji senatni odbor, ožji svet; sanctus ali sanctissimus o cesarjih = (pre)vzvišeni: sancte pater patriae O. (o Avgustu), sancte pater VAL. FL., sanctissime Imperator PLIN. IUN.; occ. prazničen, slovesen: dies TIB., dies sanctior paene natali H., diem sanctissimum et celeberrimum sustulerunt CI., sancta oratio Q. – Subst. n
a) sveto: omne sanctum non tanget VULG. ničesar svetega.
b) sveto = svetišče, svet kraj, tempelj: in sancto quia facit aurum? PERS., VULG.

3. meton. svet = bogu všečen, brezgrajen, brezmadežen, neomadeževan, čist, blagonraven, pošten, pravičen, nedolžen, kreposten, vesten, pobožen: Q., VAL. MAX., IUV. idr., Cato sanctus et innocens L., Luscius et Manilius naturā sancti et religiosi CI., veteres et sancti viri S. AP. MACR., nulla umquam res publica nec maior nec sanctior L., cum illo neque integrior esset in civitate neque sanctior CI., homo sanctissimus CI., sanctissima atque optima femina CI., sancta viri sententia LUCR., sanctior eloquentia T., sanctissima disciplina Stoicorum GELL., sanctissime observare promissa CI. najvestneje, se sanctissime gerere CI.; subst. n: nihil veri, nihil sancti L. nič čuta za resnico, nič občutka za pravico; occ.
a) čist, deviški, sramežljiv: ne amores quidem sanctos a sapiente alienos esse arbitrarentur CI., virgines (= Vestales) H., sanctissima coniunx V., mulier sancti pudoris custos TIB., verecundo sanctius ore loqui MART.; subst. sanctus -ī, m svet mož, svet človek, svetnik: ECCL.
b) pobožen, (globoko) veren, poln svetega strahu (strahospoštovanja), kot adv. tudi = s svetim strahom (strahospoštovanjem): Dareus, ut erat sanctus et mitis CU., sancte iurare, adiurare PL., TER., pie sancteque colimus naturam excellentem CI.

Opomba: Nenavaden pf. sancīvit: LAMP.; pt. pf. sancītus: LUCR., plpf. sancierat: PRISC.

sang [-sɑ̃] masculin kri (tudi figuré); rasa; figuré življenje

sang-mêlé masculin mešanec
sang de rate (médecine) vranični prisad
coup masculin de sang (médecine, familier) (možganska) kap
donneur masculin de sang krvodajalec
à sang chaud, froid (zoologie) toplokrven, mrzlokrven
cheval masculin (de) pur sang čistokrven konj
prise féminin, transfusion féminin de sang odvzem, transfuzija krvi
bon -! bon sang de bon sang! prekleto!
avoir du sang bleu biti plemiškega porekla
avoir le sang chaud (figuré) biti vročekrven, jeznorit
avoir du sang dans les veines biti energičen
avoir du sang de navet, de poulet dans les veines (figuré) ne imeti nobene hrbtenice, biti brez energije, biti mevža(st)
avoir du sang sur les mains imeti krvave roke
le sang a coulé, a été répandu kri je tekla, bilo je mrtvih in ranjenih
le sang de cet homme crie vengeance kri tega človeka vpije po maščevanju
cela fait bouillir le sang človeku zavre kri ob tem
avoir le sang qui monte à la tête biti nagle jeze, hitro vzkipljiv
cela est dans le sang to je v krvi
se faire du bon sang veseliti se, zabavati se
se faire du mauvais sang jeziti se, razburjati se, delati si skrbi (pour quelque chose za kaj)
le sang se glace, se fige dans les veines kri poledeni, zastane v žilah
mettre un pays à feu et à sang opustošiti deželo z ognjem in mečem
(familier) se payer une pinte de sang zabavati se, smejati se od srca
se ronger les sangs (populaire) biti zelo vznemirjen, nemiren
sucer le sang du peuple, s'engraisser du sang du peuple izsesavati ljudstvo
suer sang et eau (familier) potiti kri in vodo; zelo se truditi, garati
cela me tourne le sang to mi gre k srcu
tourner les sangs à quelqu'un (familier) pognati komu strah v kosti, zelo koga prestrašiti
tout mon sang n'a fait qu'un tour kri mi je zavrela
verser, répandre le sang tremper ses mains dans le sang prelivati kri
verser son sang pour la patrie preliti kri za domovino

sangue

A) m

1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati

2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina

3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

B) agg. invar. živordeč

sanguificare

A) v. tr. (pres. sanguifico) pretvoriti, pretvarjati v kri

B) ➞ sanguificarsi v. rifl. (pres. si sanguifica) pretvoriti, pretvarjati se v kri

sánja (-e) f

1. pl. sanje sogni, sogno:
verjeti v sanje credere nei sogni
sanjati sanje sognare, aver sogni
govoriti v sanjah parlare in sogno
hoditi kakor v sanjah camminare come in sogno

2. pren. sogno:
sanje se niso uresničile i sogni non si sono avverati
prazne, varljive, visokoleteče sanje sogni vani, fallaci, sublimi
mladostne sanje sogni giovanili, di gioventù
romantične sanje sogni romantici
pren. še v sanjah mi ne pride na misel nemmeno per sogno
to stanovanje so prave sanje un alloggio che è un sogno, da sogno
srečati princa svojih sanj incontrare il principe azzurro
tovarna sanj la fabbrica dei sogni (Hollywood)
miniti kakor v sanjah passare come in sogno
lepa kot sanje bella come un (in) sogno, una bellezza da sogno

sanj|e ženski spol množina der Traum (tudi figurativno) (človekove Menschheitstraum, mladostne Jugendtraum, otroške Kindertraum, ki napovedujejo prihodnost Wahrtraum, tihe Wunschtraum); figurativno Träume množina
brez sanj spati: traumlos
dežela sanj das Traumland
kot v sanjah traumhaft
otok iz sanj die Trauminsel
podoba iz sanj die Traumgestalt
podoba iz sanj das Traumbild
razlagalec sanj der Traumdeuter
razlaganje sanj die Traumdeutung
tovarna sanj die Traumfabrik
prikazen v sanjah das Traumgesicht
niti v sanjah ne nicht im Traum
še v sanjah si ne misliti sich (etwas) nie träumen lassen
s temi sanjami je konec dieser Traum ist ausgeträumt

sánjskost (-i) f sogno, mondo dei sogni:
v delu se prepletata sanjskost in resničnost nell'opera si intrecciano sogno e realtà
umik v sanjskost fuga nel mondo dei sogni

sānō -āre -āvī -ātum (sānus)

1. zdraviti, ozdraviti (ozdravljati), lečiti, (za)celiti, poceliti: AUG. idr., quid, si te (sc. medicus) sanasset CI., quod ad sanandum me pertineret N., homo sanatus O., corpora vix ferro sanantur O., repentinus tumor oculorum sanatur CI., sanare crura PR., vulnera CI., O., PLIN., dolores PR., morbum comitialem PLIN.

2. metaf.
a) kako zlo odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati): ad hunc (sc. fumum atque nidorem) sanandum PLIN.
b) (o)zdraviti = popraviti (popravljati), spraviti (spravljati) k pameti, urediti (urejati), (po)skrbeti za kaj, obravnavati: rei publicae partes aegras armis CI., avaritiae vulnera crudelitatis remediis CI., avaritiam SEN. PH., quae sanari poterunt, quācumque ratione sanabo CI., sanare domestica mala L., discordiam L. (u)dušiti, (u)krotiti, curas PR., curas salubribus herbis TIB. utešiti, habeo, quod carmine sanet et herbis O., id (sc. incommodum) ... se celeriter maioribus commodis sanaturum C., sanare scelus SEN. TR. plačati, pokoriti se.
c) occ. duševno (o)zdraviti = spametiti (spametovati), spraviti (spravljati) k pameti, pomiriti (pomirjati), preveriti (preverjati): mentes consceleratas CI., mentes eorum C., timentes omnium animos consolatione HIRT., unius orationis saluberrimā medicinā sanatus VAL. MAX.

sans-gêne [sɑ̃žɛn] adjectif, invariable neženiran; masculin, invariable neženiranost, neprisiljenost; nevljudnost, drznost

il est vraiment sans-gêne d'emprunter ainsi on se res nič ne ženira, ko si tako izposojuje
agir avec sans-gêne neženirano ravnati, postopati

sans-souci [sɑ̃susi] adjectif, invariable brezskrben; masculin, invariable brezskrbnež

il est vraiment sans-souci on se zares za nobeno stvar ne vznemirja, si ne dela skrbi

sānus 3, adv. -ē (prim. umbr. abl. pl. sanes = lat. sanis)

1. zdrav (naspr. aeger): PL., CA., VARR., CELS., GELL., AUG., cum sanae parti corporis scalpellum adhibetur CI., sanum facere aliquem CI. ozdraviti, si eo medicamento sanus factus est CI., vulnera ad sanum nunc coiere mea PR. so zaceljene, si te populus sanum recteque valentem dictitet H.; komp. sanior PL.; superl. sanissimus CELS.

2. metaf.
a) zdrav = v dobrem stanju se nahajajoč, ne(p)okvarjen, ne(p)oškodovan: sana et salva res publica CI. EP., civitas L., (sc. armamenta navis) salva et sana sunt PL., res sana (naspr. res aegra) SEN. PH., vox Q. brez prirojenih napak, ego sanus ab illis (sc. vitiis) H. še čist (prost); pesn.: aëra non sanum (nam. salubrem) motumque cadavere sentit LUCAN.
b) duševno zdrav, zdravo pamet imajoč (zdrave pameti, pri zdravi pameti), zdravorazumski, pameten, razumen, razboren, preudaren, bister, razborit, bistroumen (naspr. insanus, insaniens, ineptus, demens): PL., TER., N., AUCT. B. ALX. idr., homo CI., homines SUET. ljudje zdravega = pravega okusa (naspr. inepti), eos sanos intellegi necesse est, quorum mens motu quasi morbo perturbata nullo sit: qui contra affecti sunt, hos insanos appellari necesse est CI., ad sanos abeat tutela propinquos H., pro sano loqui PL. ali facere C. kakor pameten človek, pametno, si possem, sanior essem O., qui sanior, ac si ... H., quisquam sanissimus tam certe putat CI., sana mens L., O., gladium sanā mente depositum si repetat insaniens CI., mens sana in corpore sano IUV., sanus sensūs CI., V.; z adv.: bene sanus čisto (prav, zelo) zdrave pameti, čisto (prav, zelo) pameten: rem publicam capessere hominem bene sanum non oportere CI., bene sanus ac non incautus H., mentis bene sanae H. zelo razsoden mož, praecipue sanus H.; naspr. male sanus ne prav pri zdravi pameti, ne prave pameti, ne prav pameten, maloumen, slaboumen, nepreudaren, omamljen, omračenega uma: CI., O., SEN. PH. idr., male sani poëtae H. na pol besni, blazno navdušeni, v navdušeni blaznosti, v blaznem zanosu, male sana Dido V. omračenega uma; z gen.: satin tu's (= tu es) sanus mentis aut animi tui? PL.
c) (o govoru) trezen, preudaren, pameten, razboren, preprost, nezavit, (o govorniku) trezen, preudaren = trezne (preudarne) besede izbirajoč, trezen (preudaren, izbran) jezik imajoč: genus dicendi, sani oratores CI., Rhodii (sc. oratores) saniores CI. – Adv. sānē

1. pametno, razumno: amare PL., sane sapio et sentio PL. popolnoma pri zdravi pameti in pri zavesti sem, non ego sanius bacchabor Edonis H.

2. metaf.
a) (potrjujoč) res, zares, v resnici, resnično, (za)gotovo: GELL. idr., excogitat sane acute, quod decernat CI., sane vellem CI., quod petis id sane est invisum ... H.; uvajajoč stavke: et sane Gracchis haud moderatus animus fuit S. in res ...; od tod occ. (v odgovorih) da, seveda, kajpada, kajpak, se razume, vsekakor, kakopak: sane TER., sane pol TER., sane herc(u)le KOM., CORN., sane et libenter quidem CI.
b) (v koncesivnem pomenu s cj.) naj le, kar se mene tiče, kar mene zadeva, zaradi (zavoljo, zastran) mene: CU., Q. idr., sit hoc sane leve CI., sint falsa sane CI., sed sane fuerit regni paratio plebi sua restituere S., sint sane ... liberales S., rustica sim sane, dum non oblita pudoris O.; z ind.: hoc sane frequentissimum est Q.; occ. (pri imper.) le, naj: PL., TER. idr., negato tum sane, si voles CI., dilue sane hoc crimen CI., age sane L. hajdi!, le!
c) (stopnjujoč) povsem, popolnoma, docela, dočista, čisto, prav: bene sane ali sane bene TER., CI., sapienter sane PL., sane commode PL., recte sane TER., homo sane locuples CI., res sane difficilis CI., Messana ab his rebus sane vacua CI., haud sane TER., S., CU. ne posebno, ne ravno, haud sane diu esset, cum ... PL. ne prav (ravno) davno tega, haud erat sane, quod ... CI. ne bi bilo ravno vzroka (razloga), agellus non sane maior iugero uno VARR., non sane credere H., nihil sane CI. prav nič, čisto nič. Posebna zveza sānē quam ali sānēquam silno, zelo: conclusa quidem est a te tam magna lex sane quam brevi CI., sane quam ... graviter molesteque tuli SULPICIUS IN CI. EP.

sapere^*

A) v. tr. (pres. sò)

1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati

6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

B) v. intr.

1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim

sapientia -ae, f (sapiēns)

1. modrost, preudarnost, razsodnost, uvid, sprevid, sprevidnost (izprevidnost), razum(nost), pamet(nost), intelekt, inteligenca, inteligentnost, zavest, zavednost, zavedanje (naspr. stultitia, temeritas, furor): PL., TER., IUST. idr., numquam ... temeritas cum sapientia commiscetur CI., eorum tanta est sapientia, ut satis superque prudentes sint CI., pro vestra sapientia CI., (sc. viri) duo usu sapientiaque praestantes N., sapientia prima stultitiā caruisse H., in ... sapientiae aegritudine PLIN. pri bolnikih, ki jim zavest ostaja.

2. modrost, življenjska modrost, filozofija, modroslovje: ENN., AFR. AP. GELL., COL. idr., sapientia est ... rerum divinarum et humanarum causarumque, quibus eae res continentur, scientia CI., princepsque omnium virtutum est sapientia, quam Graeci σοφίαν vocant CI., mater omnium bonarum artium sapientia est CI., sapientia, quae ars vivendi putanda est CI., caelestis sapientia H., studia sapientiae T., sapientiae doctores T. filozofi; v oksimoronu: insanientis sapientiae (= Epikurove filozofije) consultus H. (prim. gr. ἄσοφος σοφία); z objektnim gen.: ceterarum rerum CI. v vsem drugem, na vseh drugih področjih; v pl. (iron.): si virtutes ebullire volent et sapientias CI. (po Epikuru) stresati vsakovrstna pravila (najrazličnejše nauke) kreposti in modrosti; occ. filozofija, modroslovje v svojih posameznih delih ali strokah
a) pravo, pravoznanstvo, jus: istam sapientiam Scaevolarum otio concedamus CI. izvedenost na področju prava, pravniško znanje, audacia pro sapientia uti CI. EP.
b) politično znanje, državniško znanje, poznavanje državne uprave: sapientia constituendae civitatis CI.
c) zgovornost, govorniška spretnost: vim dicendi veteres Graeci sapientiam nominabant CI.
d) matematika: Thrasyllum mathematicum, quem ut sapientiae professorem contubernio admoverat SUET.