Franja

prȅprata ž (csl.) oddelek za ženske v pravosl. cerkvi

près [prɛ] adverbe blizu, tik zraven, v bližini; préposition pri, ob, poleg

à ... près (tja) do; ne glede na
à beaucoup près še daleč (ne); vse prej kot
à cela près, à telle chose près razen tega
à peu près približno
à peu (de chose) près skoraj; malo je manjkalo
au plus près po najkrajši poti
de près iz bližine, od blizu; figuré neposredno; natančno; pazljivo; (lasje) kratko ostrižen
ni de près ni de loin (figuré) nikakor
de très près čisto iz bližine
de trop près iz prevelike bližine
près à près drug zraven drugega
près de (blizu) pri, ob; v bližini; figuré blizu; skoraj; v primeri z
ici près tu blizu, tu v bližini
tout près čisto blizu, čisto v bližini
ce n'est pas (tout) près to je daleč
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, biti vročekrven
couper de près (na) kratko ostriči
être près de (partir) biti na tem, da (odpotujemo); nameravati (odpotovati)
rasé de près gladko obrit
ne pas y regarder de si près ne tako natančno (česa) jemati ali vzeti
serrer quelqu'un de près komu tik za petami biti; pestiti koga, pritiskati na koga
suivre quelqu'un de près biti komu za petami
cela me touche de près to mi je zelo pri srcu
il y a près de deux heures que je suis ici skoraj dve uri sem že tu

prèsāč -áča m stiskalec, delavec v proizvodnji gradbenega materiala, keramike in stekla, ki dela pri stroju za prešanje, stiskanje

presàldumiti -īm, presaldúmiti -sàldūmīm (t. saldyrmak)
I.
1. prebroditi čez vodo: pohitaj te gledaj Dunav da presaldumiš
2. spremeniti prepričanje, preiti v nasprotni tabor; književnik ne može presaldumiti te uskočiti iz struke u struku
II. presaldumiti se preiti v nasprotni tabor: na vodu više ne smete sa našeg bunara zahvatati kad ste se uz Jovana presaldumili

presaldumljívati -dùmljujēm prehajati na drugo stran, v nasprotni tabor

pré-salé [presale] masculin koštrun, ki se je pasel na pašniku v bližini morja; meso takega koštruna

presbyopic [prezbiɔ́pik] pridevnik
medicina dalekoviden v starosti

prescient, e [prɛsjɑ̃, t] adjectif ki vidi v prihodnost

presciente ki vidi v (pozno) prihodnost

present¹ [préznt] pridevnik (presently prislov)
prisoten, navzoč, pričujoč (tudi kemija)
sedanji, tekoč (mesec)
figurativno v mislih, pred očmi, živ (to)
slovnica sedanji, v sedanjiku (present participle sedanji deležnik)
arhaično pripravljen, pri roki

present company prisotni
present wit odrezavost
the present writer jaz, pisec teh vrstic
present to the mind živo v spominu
to be present at biti navzoč, prisostvovati
ekonomija present value sedanja vrednost

presentation [prezentéišən] samostalnik
darilo, obdaritev; predstavitev, predstavljanje, uvajanje
medicina demonstracija, pokaz
gledališče (film, radio) uprizoritev, predstava; vročitev (prošnje) predložitev, vložitev
ekonomija predložitev (menice)
medicina otrokova lega v maternici
filozofija, psihologija zaznava, predstava

ekonomija (up)on presentation proti predložitvi
payable on presentation plačljivo na pokaz
presentation copy prezenčna knjiga

présentement [prezɑ̃tmɑ̃] adverbe sedaj, v tem trenutku, ta čas, trenutno

prȅsjeka ž (ijek.), prèseka ž (ek.)
1. draga, preseka: tamo desno mora da je ona lijepa šuma s ravnim -ama i starim topolama i vrbama
2. geogr. preseka, planinska soteska
3. kad, sod, v katerem mastimo grozdje

press-gallery [présgæləri] samostalnik
prostor za novinarje v parlamentu

pressure-cook [préšəkuk] prehodni glagol
kuhati v brzokuhalniku

pressurisation [-zasjɔ̃] féminin reguliranje zračnega pritiska; aéronautique izenačenje zračnega pritiska v kabini s pritiskom na zemeljski površini

pressurize [préšəraiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
aeronavtika vzdrževati normalen zračni pritisk v letalu
kemija, tehnično dati pod pritisk

pressurized suit astronavtova obleka

pretàkača ž sod, v katerega pretakamo

prètati prȅćēm pokrivati s pepelom, peči v vročem pepelu: pretati vatru; u vrućem pepelu prećemo zrnje žita; pretao je po pepelu krompire, a s jeseni pekao purenjake; pretati hljeb

pretty² [príti] samostalnik
lep človek, lepa stvar; vrezan rob v kozarcu
ameriško, množina okraski, lepe obleke

my pretty lepotec (-tička) moj(a), moja draga, moj dragi