Franja

saisir [sɛzir] verbe transitif zgrabiti, prijeti; polastiti se; juridique zapleniti, zarubiti; médecine napasti; figuré razumeti, dojeti, doumeti

se saisir de quelque chose prilastiti si kaj, polastiti se česa
saisir une côtelette izpostaviti kotlet močni vročini
saisir les meubles zarubiti pohištvo
saisir quelqu'un à la gorge zgrabiti koga za vrat
saisir une occasion pograbiti, izkoristiti priložnost
saisir un journal zapleniti časopis
être saisi de joie biti ves iz sebe od veselja
je n'ai pas bien saisi le sens de ses paroles nisem dobro razumel pomena njegovih besed
les agents se sont saisis de voleurs policisti so prijeli tatove
saisir un tribunal d'une affaire predložiti zadevo sodišču
le Conseil de sécurité fut saisi de la demande de la France varnostnemu svetu je bila predložena zahteva Francije

sáj

saj (vendar) veš, da ... tú sabes bien que..., ya sabes que...
saj veste, da ... bien sabe usted que...
saj sem ti rekel ya te lo había dicho yo
saj boš prišel? tú vendrás, ¿no es eso?
saj to ni mogoče! ¡pero sí (esto) es imposible!

sàj konj.

1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
saj je vendar otrok! ma è un bambino!

3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere

salapūtium (salaputtium) -iī, n (beseda nedognanega izvora in dvomljivega pomena, morda sor. s salapitta; potem bi salaputium pomenilo „trobentaček“, kar bi bila šalj. oznaka za majhnega govornika z močnim glasom; drugi besedo izpeljujejo iz salāx in *pūtium = penis (prim. prae-pūtium, ki je sor. s puer, pūbēs), salaputium torej = pohotno moško spolovilo (kot psovka moškemu), domnevno navezujoč besedo na pūtus fant, fantič) majhen mož, možic(elj), možiček: si magni, salaputium disertum CAT.

saliō¹ (salliō) -īre -iī -ītus (sal) (o)soliti, posoliti, nasoliti (nasoljevati), presoliti, usolíti: CA. AP. VARR., NOV. FR., VARR., CELS., COL. idr., cetera salierunt VULG., sale salitus VULG. natrt (natiran) s soljo. – Soobl. sallō (salō) -ere (–), salsūrus: VARR., S. AP. PRISC., MUMMIUS AP. PRISC. (z obl. salsurus). Od tod adj. pt. pf. salsus 3, adv. -ē

1. soljen, (p)osoljen, nasoljen, slan, sólnat: hoc salsum est TER. to je zasoljeno, herbae V. posoljena surovina, nasoljena zelena krma, caseus COL., salsior cibus, salsissimus sal PLIN., mola salsa PL., H., PLIN., MART. = (pesn.) salsae fruges V. ali salsa farra O. (gl. mola), vinum salsum CELS. vino, pomešano z morsko vodo, aqua salsa COL., PLIN., AMM., aqua salsior AUCT. B. ALX., aquae salsae (naspr. aquae dulces) SEN. PH., mare salsum ENN. AP. MACR., ECCL., vada V., fluctus PL., V., aequor, gurges, undae LUCR., aequora H., tellus V.; pren.: qui te ex insulso salsum feci operā meā PL. ki (ker) sem ti, umazancu, pomagal, da si se opral; subst. salsa -ōrum, n slane reči, slane jedi: PLIN.

2. metaf.
a) slan = slanega okusa, slankast, slánast, grizek, oster, pekoč, hud: guttae lacrimarum ACC. AP. NON., sanguis ENN. AP. MACR., sudor V., robigo V. jedka, sputa, sapor LUCR., gustus, lapis gustu salsus PLIN.
b) dovtipen, šaljiv, zabaven, smešen, komičen, duhovit, navihan, nabrit, hudomušen, humoren, humorističen, šegav, pavlihast, nagajiv, oster, zbadljiv, jedek, piker: AUG. idr., homo salsus, salsissimus CI., salsiores quam illi Atticorum CI. EP., quidquid est salsum aut salubre in oratione CI., salso multoque fluenti (sc. sermone) ... regerit convicia H., salsum in consuetudine pro ridiculo tantum accepimus Q., negotia salsa CI. EP. smešna stvar, smešna zadeva, res salsa est bene olere et esurire MART. smešno je, male salsus H. zlobni hudomušnik (hudomušnež), salse dicere CI.; subst. n. pl.: salsa multa Graecorum CI. dovtipi, duhovitosti, domislice.

saliō² -īre, saluī (redko saliī), saltum (domnevni indoev. kor. *sal- hiteti, skakati; prim. gr. ἅλλομαι (iz *σάλi̯ομαι) skačem, skakljam, lat. salāx, saltō, saltus (skok), salebra, Saliī)

1. intr.
a) skočiti (skakati), skakljati, skakútati, poskákati (poskakováti), húpkati, hôpsati (hópsati), tekljáti, plesati, poplesavati, poplesovati: PR., FL. idr., saliendo sese exercere PL., vulpes uvam appetebat summis saliens viribus PH., salire saxo (abl. = de saxo) PL., de muro, per (čez, prek(o)) praecipitia et praerupta, super vallum L., unctos saluere per utres V., in aquas O., ultra limites clientium salis avarus H.; o živalih: aves ambulant quaedam, saliunt aliae ut passeres PLIN., salire per flammas O., in gurgite O. (o žabah), caprae ferae, quae saliunt e saxo pedes sexagenos CA. FR.; metaf. o stvareh: salit horrida grando V., cum saliente graves ceciderunt grandine nimbi O., saliens sal TIB. ali saliens mica (sc. salis) H., mica saliens O. daritvena sol, poskakujoča v ognju (kot ugodno znamenje).
b) (o tekočinah, poseb. o vodi) skakati, skakljati = teči, curljati, vrvrati, brbotati, brbrati, žuboreti, šumljati, šumot(lj)ati: VARR., COL. idr., ut in culleum de dolio vinum salire possit CA., in ovo gutta ea salit palpitatque PLIN., saliens unda O., dulcis aquae saliens rivus V., personae, e quarum rostris aqua salire solet ULP. (DIG.), aqua saliens PLIN. IUN. žuboreča voda, potočnica (naspr. fons, puteus), in peristylo saliens aqua SUET. ali salientes aquae FRONT. vodomet (vodometi); od tod subst. salientēs -ium, m (sc. fontes) vodometi: CI. EP., VITR., PLIN., DIG., FRONT..
c) (o telesnih udih) poskočiti (poskakovati), utripniti (utripati), zatripati, trzniti (trzati): cor ... iamdudum salit PL., ut cor ei saliat PL. da mu srce od veselja poskakuje, cor tibi rite salit? PERS., SEN. TR. ti srce mirno utripa?, quanto salierunt pectora voto STAT., salientia viscera, pectora trepido salientia motu, venae salientes O., supercilium salit PL. trza, si membrum aliquod salierit AUG., dum eis membrorum quaecumque partes salierint ISID.; pesn.: aliena negotia centum per caput et circa saliunt latus H., e terra exorta repente arbusta salierent LUCR.

2. trans. zaskočíti (zaskakováti), naskočíti (naskakováti) zaradi parjenja, paritve, jár(č)iti, o ptičih rástiti, oploditi (oplájati, oplojeváti): verres incipit salire VARR., equus matrem saliret VARR., Venerem salientum laeta retractat LUCR.; o pavih, gosjakih: VARR.; pass. saliri: VARR., laeta salitur ovis O. se pari, se pusti naskočiti.

Opomba: Nenavadni pf. salībit (tj. salīvit): IT.

salir [salir] verbe transitif umazati, zamazati, onesnažiti; figuré onečastiti, omadeževati

salir ses vêtements umazati si obleko
salir la réputation de quelqu'un omadeževati sloves, ime kake osebe

Salmōne͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Σαλμωνεύς) Salmonêj, sin Ajola, Sizifov brat, kralj v Elidi, od Zevsa ubit s strelo, ker se je enačil z njim s tem, da je posnemal njegov blisk in grom ter si dajal opravljati žrtvene daritve: V., HYG. Od tod patron. Salmōnis -idis, acc. -ida, f (Σαλμωνίς) Salmónida, Salmonejeva hči Tiro (Tȳrō), z Neptunom mati Neleja in Peleja: O., PR., HYG.

saltar (pre)skočiti, naskočiti; obrejiti; poskakovati, skakljati, odskočiti; razleteti se, póčiti; v oči pasti; razjeziti se; planiti na

saltar las muelas a alg. komu zobe izbiti
saltar una zanja skočiti čez jarek
saltar al agua (de cabeza) na glavo skočiti v vodo
saltar a la cuerda skakati čez vrv
eso salta a la vista (ali a los ojos) to pade v oči, to je jasno
saltar de odskočiti
saltar de alegría od veselja skakati
saltar en pedazos na kose se razleteti
saltar en tierra stopiti na kopno
saltar por aros skozi obroče skakati
saltar por encima de a/c preskočiti kaj
saltar por la ventana skozi okno skočiti
hacer saltar v zrak pognati, razstreliti
(hacer) saltar la banca banko razbiti (pri igri)
andar a la que salta (fig) na slepo srečo iti
estar al que salta (ali salte) (pop) nobenega ženina ne najti (dekle)
¡te van a saltar los sesos! glavo ti bo razneslo! (od premišljevanja ipd.)
saltarse la tapa de los sesos (de un pistoletazo) pognati si kroglo v glavo
saltar(se) un renglón preskočiti vrstico
los ojos se le saltaban de las órbitas oči je izbuljil od začudenja
las lágrimas se le saltan de los ojos solze mu stopijo v oči

saltare

A) v. intr. (pres. salto)

1. skočiti, skakati:
saltare dal letto skočiti iz postelje
saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
saltare a piedi pari skočiti sonožno
saltare come un camoscio skakati kot gams
saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
saltare fuori prikazati se
saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
saltare dalla gioia skakati od veselja
gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
saltare in mente, in testa priti na um
ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti

2. zleteti; odpasti:
saltare in aria zleteti v zrak
fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
fare saltare il banco igre razbiti banko
fare saltare il governo zrušiti vlado
è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

3. stopiti, skočiti (na):
saltare a cavallo zajahati konja
saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj

4. pren. preskočiti, preskakovati
saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)

B) v. tr.

1. preskočiti, preskakovati (oviro):
saltare un ostacolo preskočiti oviro
saltare il fosso pren. odločno premagati težavo

2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
saltare una classe šol. preskočiti razred
saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati

3. kulin. (v olju, maslu) pražiti

4. naskočiti (pri parjenju)

saltātor -ōris, m (saltāre) plesalec, pantomimik (pantomimec) (nav. z zaničlj. stranskim pomenom, ker so Rimljani plesanje v zabavo šteli za nedostojno): CI., Q., PLIN., SUET., saltatorem appellat L. Murenam Cato. Maledictum est ... CI., si Actaeon occupasset et ipse prius suos canes comedisset, non nugas saltatoribus in theatro fieret VARR., ante cuius triclinium modo saltatricem vel saltatorem te vidisse meministi? MACR., ad praefecturam praetorii saltatorem, qui histrionicam Romae fecerat, [ad]scivit LAMP.

saltem (v rokopisih in izdajah pisano tudi saltim), adv. (iz si *alitem (> *s'al(i)tem), po item iz alius tvorjena beseda; prim. lat. sin aliter) vsaj: PL., TER., Q. idr., eripe mihi hunc dolorem aut minue saltem CI., hinc saltem arce hostes L., saltem tenet hoc nos H.; (neklas.) v zvezi z nikalnicami (stopnjujoč) = tudi ne, celo ne, niti: PLIN. IUN., AP. idr., non deorum saltem, si non hominum, memores L. ne spomnijo se niti bogov, da ljudi niti ne omenjam, nec vero saltem iis sufficiant Q., nihil superbum, nihil elatum saltem Q.

salto¹ m

1. skakanje, skok:
fare, spiccare un salto skočiti
fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev

2. šport skok:
salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
salto triplo troskok
salto mortale smrtni skok
fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce

3. ekst. skok; kratek obisk:
devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne

4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
a salti skokovito
salto di qualità kvalitetni skok
fare il salto šol. preskočiti razred
la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile

5. (višinska) razlika

6. kulin.
al salto pražen (jed)

salūs -ūtis, f (gl. salvus)

1. zdravje: PL. idr., terra pestem teneto, salus hic maneto FORMULA AP. VARR., quod cum salute eius fiat TER. ne da bi škodovalo njegovemu zdravju, medicinā ad salutem reducere CI. (p)ozdraviti, sine spe salutis N. brez upanja na ozdravitev, medicis non ad salutem, sed ad necem uti CI., (sc. medicus) regi custos salutis datus CU., potiri firmā salute O., salutem alicui imprecari (pri kihanju) AP. zaželeti zdravja, reči „na zdravje“.

2. blaginja, blagostanje, blagovitost, blagodat, blagoslov, blagodejnost, ugodje, blagougodje, blaženost, sreča, srečne (ugodne, naklonjene) okoliščine, ugodne razmere, dober (ugoden) položaj: O. idr., rediit suā salute PL. na svojo srečo, bonā salute CA. = kar bog prepove, communis salus CI., C., salus civitatis, urbis, civium CI., spes salutis CI. na boljše čase, restitutio salutis meae CI. mojih srečnih razmer (= poklic nazaj iz pregnanstva), augurium salutis CI. EP. za blaginjo države (nekak avgurij, pri katerem so božanstvo vprašali, ali dovoli moliti za državno blaginjo), saluti esse S., C., L., N., nulla salus bello V.; kot ljubkovalna beseda: quid agis, mea salus? PL., o salute meā salus salubrior PL.; poseb. Salūs -ūtis, f ( Ὑγίεια) Sálus (Salúta) = Blaginja, boginja blaginje s svetiščem na Kvirinalu: PL., TER., CI., L., VAL. MAX., PLIN. idr., Salutis augurium CI., T., SUET. (v besedni igri glede na apel. pomen te besede; gl. zgoraj augurium salutis); occ. ohranitev obstanka, obstanek, obstoj: non de imperio, sed de salute dimicare CI.

3. rešitev, ohranitev življenja: suae saluti consulere C., fugā salutem petere C., nec in fuga salus ulla ostendebatur L., salutem ferre ali afferre alicui CI. rešiti, ote(ma)ti koga, pecuniae salutem attulit C., quibus se oppresso nulla spes salutis relinqueretur N., alia, nisi haec, salutis via nulla est GELL.; occ.
a) življenje: IUST. idr., si illi redderet salutem N. če mu pusti življenje, in summo periculo suam salutem fore S.
b) varnost, zavarovanje, zaščita: iuris, libertatis, fortunarum suarum salus in istius damnatione consistit CI.; meton.
a) rešitev (o osebah) = rešitelj: LUCAN. idr., Lentulus, salus nostra ali vitae nostrae CI., tu suprema salus V.
b) rešilo, reševalo, rešilno sredstvo, rešilna bilka, rešilni ukrep: una est salus erumpere hinc atque abire L., una salus victis, nullam sperare salutem V.

4. pozdrav, pozdravljanje, pozdravni nagovor, pozdravílo, voščilo: LUC. AP. NON., AUS. idr., salutem nuntiare CI. EP. povedati pozdrav, salutem impertire alicui multam CI. EP. ali plurimā salute impertire aliquem TER. (prav) lepo pozdraviti (pozdravljati) koga, poslati (pošiljati) komu lepe pozdrave, salutem dare L. ali afferre alicui O. pozdraviti (pozdravljati) koga, salutem reddere PL., L. vrniti (vračati) pozdrav (pozdrave), odzdraviti (odzdravljati), salute data (accepta) redditaque L. po obojestranskem (medsebojnem, vzajemnem) pozdravu, mittere salutem alicui CI. EP. poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), salutem ascribere CI. EP. pripisati pozdrav, secundum salutem, ut assolet, scriptum erat (sc. v pismu) L., salutem dicere alicui PL., CI. EP. pozdraviti (pozdravljati) koga, Atticae salutem dices CI. EP. pozdravi mi Atiko, dic a me illi salutem CI. EP. pozdravi mi ga, alicui salutem dicere iubere PL. naročiti pozdraviti koga, naročiti izročiti komu pozdrav(e); poseb. na začetku pisem, pogosto okrajšano: S. D. = salutem dicit; S. D. M. = salutem dicit multam; S. D. P. = salutem dicit plurimam pozdravlja, (prav) lepo pozdravlja: Quintus Marco fratri S. D. Q. CI. AP. CI. EP.; elipt.: Anarcharsis Hannoni salutem CI.; pren.: salutem et foro dicere et curiae CI. EP. dati slovo.

salute

A) f

1. zdravje:
salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
essere in salute biti zdrav
avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
guastarsi la salute pokvariti si zdravje
rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov

2. odrešitev; relig. zveličanje:
salute eterna večno zveličanje

3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
casa di salute evfemistično umobolnica

B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen!

salvare

A) v. tr. (pres. salvo)

1. rešiti, reševati:
salvare un naufrago rešiti brodolomca
salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela

2. obvarovati:
la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
salvare la porta šport ubraniti gol

3. nareč. shraniti

B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)

1. rešiti, reševati se:
si salvi chi può! reši se, kdor more!
salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti

2. zateči, zatekati se

3. zavarovati, zaščititi se pred

4. relig. odrešiti se, zveličati se

salvation [sælvéišən] samostalnik
rešitev
religija zveličanje, rešitev duše, odrešenje, blaženost

Salvation Army Rešilna vojska (polvojaška mednarodna organizacija na verski in dobrodelni osnovi)
he was our salvation on je bil naša rešitev
to find salvation religija biti zveličan; šaljivo najti izhod iz neprijetnega položaja
to work out one's salvation religija rešiti se, zveličati se; figurativno znati si pomagati, izvleči se iz stiske

salve¹ [sa:v, sæv]

1. samostalnik
poetično mazilo, pomada; lek, zdravilo (tudi figurativno)
zdravilna mast
figurativno (redko) zdravilen obliž, balzam, tolažba
figurativno (redko) pomirjevalno sredstvo, pomirilo (za vest)
figurativno, arhaično šminka, ličilo, lepotilo; zmes katrana in loja za mazanje ovac

2. prehodni glagol
(na-, po-) mazati; zdraviti, ozdraviti; pomagati, ublažiti, pomiriti; rešiti, obraniti (čast)
figurativno odstraniti (škodo, težavo, dvom); popraviti (krivico), opravičiti (trditev, mnenje); mazati (ovce) z zmesjo katrana in loja

to salve one's conscicnce pomiriti si vest

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

sám alone; sole; only; solo; (brez pomoči) by oneself, unaided, single-handed

čisto sám, sám samcat quite alone, all alone
sám od sebe spontaneously; of one's own accord
jaz sám I myself
on sám he himself
stvar sáma na sebi the thing in itself
sám Cezar Caesar's self
na sám novoletni dan just (ali precisely) on New Year's Day
žrtvovanje sámega sebe self-sacrifice
zaupanje v sámega sebe self-reliance
sáma dobrota ga je he is kindness itself
sáma ljubeznivost ga je do mene he is a perfect angel to me
sám je na svetu he stands alone in the world
on je sám svoj gospodar he is his own master
sáma kost in koža ga je he's nothing but skin and bone, he's just a bag of bones
že sáma ideja je smešna the very (ali the mere) idea is funny
to ni nihče drug kot sám knez he is no less a man than the prince
imeti sám svojo hišo to have a house of one's own
javiti se sám od sebe (prostovoljno) to volunteer
sami so se izdali they betrayed themselves, they gave themselves away
sáma si delam obleke I make my own dresses
sáma si plete nogavice she knits her own stockings
sáma opravlja vse gospodinjske posle she herself does all the housework
sám si strižem lase I cut my own hair
sám si delam večerjo I get my own supper
sám si služi kruh he earns his own bread
vrata se sáma zapirajo the door shuts by itself
to sem sám naredil (brez tuje pomoči) I did it single-handed
to lahko sám vidiš you can see for yourself
leteti sám (brez spremstva, aeronavtika) to fly solo, to solo
presodite sámi! judge for yourselves!
jaz sám sem šel tja I myself went there
ne pustite ga sámega! don't leave him by himself!
to se samo po sebi razume that is a matter of course
lahko to sám napraviš? can you do it alone?
govoriti s kom na samem to speak to someone in private
vi sami to pravite you yourself say so
prepustil sem ga sámemu sebi I left him to himself
sám si kuham I prepare my own dinner
sami njegovi prijatelji ga sovražijo even his fiends hate him
sám vrag te je prinesel the devil himself has brought you
iz sámega egoizma for pure selfishness (ali egoism)