Franja

ruspor -ārī in ruspor -ārī (iz *rūs-pā-; prim. srednjevisokonem. riuspeln, riuspern, rūspern, nem. räuspern, lit. raisiù kopati, riti, sl. rušiti; druga domneva izvor povezuje z indoev. kor. *reu- v gr. ἐρευνᾶν izsledovati, zasledovati, poizvedovati, ἔρευμα poizvedovanje, got. in stvnem. rūna tajnost, skrivnost, tajno posvetovanje, stvnem. rūnēn = nem. raunen šepetati, šušljati) raziskati (raziskovati, raziskavati), preiskati (preiskovati, preiskavati): vagent ruspantes silvas, sectantes feras Acc. ap. Non., iuve nunc adtemptare, iuve, nunc, anime, ruspari Frygas! Acc. fr., si cocto ventrem rusparer, hepatia suffoderem, ita ut apud te puerulus ille Sicinius Pudens suomet obson[i]o discit Ap., ruspari est quaerere crebro, ut hoc versu indicatur: „et ego ibo, ut latebras ruspans † rimeram aptimas †“ Fest.

rūsticānus 3 (rūsticus) poljedelski, kmečki, kmetski, selski, vaški, vaščanski, na podeželju (deželi, kmetih) potekajoč (se odvijajoč), na podeželju (deželi, kmetih) živeč, poljedelce (kmete, kmetovalce, vaščane, (po)dežel(j)ane) zadevajoč, rurálen, rustikálen: Ap. idr., vita Ci. življenje na kmetih (rustica vita = življenje kmetov), rusticanus vir Ci. na kmetih zrasel (vzgojen), si plane fuerit rusticanum Ci., homines rusticani ex municipiis Ci. poljedelci, kmetje, rustica municipia Ci. podeželska mesta, podeželski municipiji, rusticum tugurium Hier. kmetska koča; subst. rūsticānus -ī, m kmet, poljedelec, kmetovalec, vaščan, dežel(j)an, podežel(j)an: Aug.; pl. rūsticānī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, vaščani, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Eutr.

rūsticor -ārī (rūsticus)

1. bivati, živeti (muditi se) na podeželju (na kmetih, na deželi), bivati (muditi se) na podeželskem (selskem) posestvu: si qui dies ad rusticandum dati sunt Ci., liceat modo rusticari Ci., cum is diceret socerum suum Laelium semper fere cum Scipione solitum rusticari Ci., haec studia … delectant domi, non impediunt foris, pernoctant nobiscum, peregrinantur, rusticantur Ci.

2. kmetovati, obdelovati zemljo, ukvarjati se s poljedelstvom: Fest., idem Ischomachus negabat quemquam rusticari nescire Col., siquidem vel rusticari vel navigare vel etiam genere alio negotiari necesse erat Col., eos, qui foris rusticari debebunt Col.; subst. pt. pr. rūsticāntes -ium, m kmetujoči del prebivalstva, družbeni razred poljedelcev: agraribus plane ac rusticantibus, quod ab eo genere ortus altusque erat, satis utilis ac militiae custos ad veterum instituta severissimus Aur.

3. meton. govoriti kot kak podeželan (kmet), izgovarjati po podeželsko (po kmečko) = nebogljeno, nerodno, robato, štorasto, surovo: Varrones, Terentius Sid.

rúvati (-am)

A) imperf.

1. svellere, divellere, schiantare; strappare; sarchiare:
ruvati zob strappare un dente
ruvati plevel strappare, sarchiare le erbacce
ruvati žeblje schiodare

2. (rovariti) intrigare, macchinare

B) rúvati se (-am se) imperf. refl. accapigliarsi, azzuffarsi

C) rúvati si (-am si) imperf. refl. strapparsi:
ruvati si lase, obleke strapparsi i capelli, gli abiti

ruzzoloni avv.
finire ruzzoloni per terra pasti, telebniti, kot si dolg in širok

sabbatum -ī, n in sabbata -ōrum, n (hebr. beseda, gr. σάββατον ali σάββατα) sábat, sobóta, judovski dan počitka, tedenski praznik, ki so ga pozneje obhajali tudi Rimljani; v sg.: ECCL., VULG.; v pl. AUGUSTUS AP. SUET., PLIN., IUST., hodie tricesima sabbata H. (Sat. 1, 9, 69) morda prvi dan šotorskega praznika („podlopne obletnice“ = 5. dan oktobra), ki so ga Judje prav posebej obhajali, po drugih veliki molitveni ali spravni dan (= 10. dan meseca tišrija (oktobra)), imenovan veliki sabat. Nekateri slovaropisci (npr. Stowasser) navajajo citat hodie tricesima, sabbata mlaj in sabat, torej dvojni praznik; nekateri pa menijo, da si je H. ta praznik izmislil, da bi se porogal židovskemu praznoverju in hkrati tistim Rimljanom, ki so zlahka podlegali vplivom raznoraznih tujih verstev; metaf. praznik nasploh: PERS., SEN. PH., IUV., peregrina sabbata O. – Od tod

1. adj. sabbatārius 3
a) k sábatu (sobóti) sodeč, sábatski, sobóten, obsobóten: luxus SID.;
b) (o osebah) ob sábatu (sobóti) delaven, na sábat (sobóto) dejaven: non plane sabbatarius aut dominicarius, sed cotidianus est ille tentator AUG.; subst. sabbatāriī -ōrum, m (ali po drugih sabbatāriae -ārum, f) praznovalci (praznovalke) sábata (sobóte) = Judje (Judinje): MART.

2. subst. sabbatismus -ī, m (gr. σαββατισμός) obhajanje (praznovanje) sábata, sábatni (sobótni) praznik: AUG., HIER.

3. glag. sabbatizō -āre (gr. σαββατίζω) praznovati (obhajati) sábat (sobóto): HIER., TERT., VULG.

saber* vedeti, (po)znati, razumeti; izvedeti; spoznati; učen ali pameten biti, znanje imeti; dišati, okus imeti (po)

saber de memoria na pamet znati
saberlo todo vse znati
saberlas todas, saberlas muy largas zelo premeten biti
saber por la prensa izvedeti iz časopisa
a lo que yo sé kolikor jaz vem
por lo que sé kolikor vem
le sabía en casa vedel sem, da je doma
sin saberlo ne da bi za to vedel
sin saberlo yo ne da bi jaz za to prej vedel
saber a dišati po, imeti okus po
saber a quemado dišati po zasmojenem
no saber de u/c nobenih vesti ne imeti o čem; ne vedeti, kje je kaj
saber bien dobro dišati
hacer saber dati komu vedeti, sporočiti komu kaj, obvestiti
a saber, es a saber in sicer, namreč, tj.
no saber cuántas son cinco (fig) ne znati do pet šteti, zelo neumen biti
ya se sabe to je samo po sebi umevno
a saber cuándo vendrá kdo ve, kdaj bo prišel
vete (ali vaya V.) a saber kdo ve! to je težko reči!
no saber dónde meterse (fig) biti v veliki zadregi
está por saber si... vprašanje je sedaj, če ...
sabe Dios vedi bog
me sabe mal žal mi je
las gentes que saben izobraženi ljudje
no, que yo sepa ne, da bi jaz vedel
¿puede saberse? smem vprašati? lahko izvem?
todo se sabe nič ne ostane prikrito
¡sepamos! na dan s tem!

Sabīnus -ī, m Sabín (= Sabínec), in Sabīna -ae, f Sabína (= Sabínka), rimski priimek, zlasti Popejevega rodu. Poseb.

1. sicer neznan Horacijev prijatelj: H.

2. Aulus Sabinus Avel Sabin, pesnik, Ovidijev prijatelj: O.

3. Iulius Sabinus Julij Sabin
a) retor, sodobnik Seneke starejšega: SEN. RH.
b) Lingonec, ki je ob Civilisovi vstaji galska plemena dvignil k uporu zoper Rimljane in si nadel naslov Caesar. Po porazu se je zatekel v podzemne prostore nekega podeželskega dvorca, kjer je s svojo zvesto soprogo Eponino živel devet let; naposled so ga ulovili in ga po Vespazijanovem ukazu usmrtili v Rimu: T.

4. Masurius Sabinus Mazurij Sabin iz Verone, učenec Kapitona (Ateius Capito), pravnik, avtor del s področja prava in starinoslovja; živel je v času cesarjev Tiberija in Nerona: COD. I. Njegovi učenci in nasledniki se imenujejo Sabīniānī -ōrum, m sabín(ov)ci: ECCL.

5. Vespazijanov brat: SUET.

6. Poppaea Sabina Popeja Sabina
a) Neronova soproga: T., SUET.
b) njena mati: T.

sable² [sable] masculin pesek; médecine ledvični pesek

sable marin, à mortier, mouvant, de rivière morski, gradbeni, živi, rečni pesek
banc masculin de sable sipina
désert masculin de sable peščena puščava
carrière féminin de sable peščena jama, peščenica
bâti, fondé sur le sable zgrajen na pesku (tudi figuré)
bâtir à chaux et à sable solidno zidati
bâtir sur le sable zidati, graditi na pesku (tudi figuré)
avoir du sable dans les yeux (familier) oči si meti, kadar smo zaspani
être sur le sable (populaire) biti brez denarja, brez dela
le marchand de sable passe, a passé peskar gre, je šel mimo (se reče otroku zvečer, tik preden zaspi)

sabljati glagol
1. ponavadi v športnem kontekstu (boriti se s sabljami) ▸ vívNekoč je sabljal, zdaj je trener. ▸ Egykor vívott, ma pedig edző.
V sabljaški velesili Franciji začnejo sabljati pri petih letih, v Italiji že prej. ▸ Franciaországban, a vívónagyhatalomban már ötéves korben elkezdenek vívni, Olaszországban pedig még előbb.
Kot najstnica je rada igrala tenis, plavala, drsala, se sabljala in tekla in kmalu je postalo jasno, da je športno talentirana. ▸ Tinédzserként imádott teniszezni, úszni, korcsolyázni, vívni és futni, és hamarosan kiderült, hogy tehetsége van a sporthoz.

2. ponavadi sabljati se (boriti se s podolgovatimi predmeti) ▸ vív, kardozikKo ga je učitelj latinščine dobil, kako se s sošolcem sabljata s palicami za kazanje po zemljevidu, si je prislužil popravni izpit. ▸ Amikor a latintanára rajtakapta őt és egy osztálytársát, amint térképmutató botokkal kardoznak, pótvizsgára kényszerült.

sac¹ [sak] masculin torba; vreča; militaire telečjak, tornistra; populaire vamp; želodec; populaire vsota (starih 1000 frankov); (= sac à main) ročna (ženska) torbica

sac de couchage spalna vreča
sac à dos, de touriste, tyrolien nahrbtnik
sac d'écolier šolarska torba
sac de papier papirnata vreč(k)a
sac de bain, de plage, en cuir, de dame, à outils, à provisions, de voyage kopalna, za plažo, usnjena, damska, za orodje, za nakupovanje (živil), potovalna torba
sac de blé, à blé vreča žita, za žito
(religion) le sac et la cendre pokora
(populaire) sac de nœuds, d'embrouilles zapletena zadeva
sac à papier! (vieilli) presneto!
sac percé razsipnež, zapravljivec
sac à malice (figuré) iznajdljiv človek, ki si zna hitro pomagati
sac à vin pijanec
course féminin en sac tek v vreči
sac à ouvrage torbica za ročna dela
homme masculin de sac et de corde kanalja, zlikovec
avoir pius d'un tour dans son sac biti poln zvijač
avoir le sac (populaire) imeti denarja ko pečkà
avoir la tête dans le sac (figuré) ničesar ne videti, biti slep
il a épousé le sac poročil je bogato dedinjo
être fagoté, ficelé comme un sac biti slabo oblečen
mettre dans le même sac (familier) metati, vreči v isti koš
l'affaire est dans le sac (familier) vse je v najlepšem redu
fuger sur l'étiquette du sac soditi po zunanjosti, po videzu
prendre quelqu'un la main dans le sac zasačiti, zalotiti koga pri samem dejanju
vider son sac (figuré) vse povedati, odkriti svoje srcé
voir le fond du sac priti stvari do dna

sacar [c/qu] vzeti iz, potegniti iz, izvleči, izpuliti; kopati, izkopati; izdati (knjigo); izvabiti (denar); (po)kazati, na dan prinesti, objaviti; izmisliti; odkriti, najti; odvzeti, odstraniti, očistiti (madeže); sklepati, rešiti; (žreb) izvleči; splakniti (perilo); izigrati (žogo); ameriška španščina laskati se; trgovina izvažati (blago)

sacar absuelto oprostiti (pred sodiščem)
sacar agua vodo zajeti, po vodo iti
sacar buenos alumnos dobro učiti (o učitelju)
sacar consecuencias potegniti sklepe, sklepati
sacar copia prepisati
sacar una copla izmisliti pesmico
sacar la cuenta iz-, za-računati; premisliti
sacar dinero (a) denar izvabiti (iz)
sacar fuera de sí čisto zbegati
sacar el gordo glavni dobiček vleči
sacar lágrimas do solz ganiti
sacar lengua (a) jezik pokazati; komu jezik izpuliti (grožnja)
sacar manchas odstraniti madeže
sacar una moda uvesti modo
sacar un mote zasmehljivo ime dati
sacar muelas izdreti zobe
sacar un ojo oko izbiti
sacar notas (za)beležiti, opazke (si) delati
sacar novio spustiti se v ljubezensko razmerje (o dekletu)
sacar el pecho izprsiti se
sacar pollos rediti kokoši
sacar un premio de la lotería zadeti dobitek v loteriji
sacar una prenda zopet odkupiti zastavljen predmet
sacar provecho (ali fruto) imeti korist
sacar una prueba (fot) napraviti kopijo
sacar punta priostriti (svinčnik)
sacar la raya lase s prečo razdeliti
¿qué has sacado? kaj imaš od tega?
¿de dónde lo has sacado? odkod imaš to?
sacar cavando izkopati
sacar meditando izmisliti
sacar mendigando izprositi
sacar a bailar, sacar al baile pozvati na ples
sacar a luz razkriti; objaviti
sacar a pulso (un dibujo) prostoročno risati
sacar a sol izpostaviti soncu
sacar con agua fuerte odjedkati
sacar con bien srečno končati
sacar de un apuro iz stiske pomagati
sacar de la cama iz postelje spoditi
sacar do madre (fig) koga razburiti
sacar de paseo na sprehod peljati, na sprehod s kom iti
sacar en hombros na ramena vzeti
sacar por el color po barvi spoznati
sacarse la espina trn si izdreti
sacar de tino pamet spraviti

sacer -era -erum (prim. osk. σακορο = lat. sacrum ali sacra, sakrib (abl.), sakrím = lat. hostiam, sakruvit = lat. sacrat, sakrvist = lat. sacrabit, sakarater = lat. sacratur, sakraítir = lat. sacretur, sakrannus = lat. sacrandas, sakrahíter = lat. sanciatur, sacrificetur, sakasias = lat. sacrariae, sakaraklúm = lat. sacellum, templum, umbr. sakra = lat. sacras, sakre = lat. sacrum, pelignijsko sacaracirix = lat. sacratrix, sacerdos; sem spadajo tudi lat. izpeljanke iz debla *sanko-: Sancus, Sanquālis, sancīre, sanctus)

1. kakemu božanstvu ali bogovom posvečen, svet; abs.: quidquid destinatum est dis, sacrum vocatur MACR., ara PL., aedes sacra O., aedes sacrae CI. EP., aedificia ... sacra, profana CI., locus sacer et profanus CI., neque ulli loco parcerent, sive sacer sive profanus, sive privatus esset sive publicus H., sacrum Mavortis arvum O., lucus late sacer V., sacrum Ilion H. (prim. gr. Τροίης ἱερὸν πτολίεϑρον HOM.), Tarentum (namreč Neptunu) H., sacrae arces H. (o svetišču boginje Viktorije na Kapitolu), sacer paries (sc. templi) H., tura liquescere limine sacro H., sacrum tus H., ignibus sacris imponit libamina V., sacer fluvius, fons V. ali sacri amnes, fontes O. ali ad aquae bene caput sacrae H. (sc. rečnemu bogu oz. nimfam, bivajočim v studencih), sacri montes SIL. (o Alpah, pred katerimi so ljudje zaradi njihove neprehodnosti imeli sveto spoštovanje), sacra vitis (sc. Bakhu) ENN. FR., H., laurus V., H. ali vates H., TIB. (sc. Apolonu), sacer (sc. diis) interpresque deorum ... Orpheus H., sustulit os sacrum caelo V., voces sacrae H. bajalne (čarovne) besede, čarodejni izreki, zagovori, uroki, effigies sacrae divom P., villae signis et tabulis refertae partim publicis, partim etiam sacris CI., sacra laurus H., hircus V., ales (sc. zaradi avgurijev) V., sanguis (sc. hostiae) CAT., pisces PLIN. (menda morska božanstva), sacra arma L., aurum ... sacruum omne iudicatum L., pecunia sacra (naspr. privata) Q., foedus CU., ius sacrum (naspr. publicum, privatum) Q., iura sacerrima lecti O., sacrum silentium H. pobožno molčanje, pobožen molk, sveta tišina, miscebis sacra profanis H., sacra profanaque omnia polluere S., tempus sacrum H., luces sacrae H. prazniki, dies sacra SUET., sacris diebus COL., sacrae semina mentis O. božjega, sacer chorus O., vulgus sacrum CL. zbor (zborovanje) bogov, litterae sacrae ECCL. sveto pismo, biblija; pesn. o božanstvih samih: sacra Cybele, Vesta PR.; kot medic. (anatomski) t. t. ŏs sacrum CAEL. (= gr. ἱερὸν ὀστέον) sveta kost, križnica; v zvezi s kakim subst. kot krajevni nom. propr.: Sacer mons L. Sveta gora ob desnem bregu Aniene, 4,5 km severovzhodno od Rima; tja so se plebejci dvakrat izselili (l. 494 in 449), Sacra via CI., le pesn. via sacra H. Sveta cesta v Rimu, pesn. (sinekdoha) tudi sacer clivus H., MART. pravzaprav Sveti klanec (ki je le del Svete ceste); ta cesta je vodila preko Velije in južne strani Foruma na Kapitol(ij). Po njej so šli slovesni verski, pa tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču Kapitol(ij)skega Jupitra, Sacrum promunturium ali promunturium Sacrum PLIN. Sveti rt, Sveto predgorje v Luzitaniji, Mare sacrum CAEL. ali sacer Oceanus SEN. RH. Sveto = Veliko svetovno morje. Klas. se veže sacer z gen., pesn. in neklas. tudi z dat.: sacra urna Veneris PL., illa insula eorum deorum sacra putatur CI., anseres sacri Iunonis L., Batti veteris sacrum sepulcrum CAT., feram nomine axin … sacrorum Liberi patris PLIN., partem decumam Apollini sacram esse L., sacer cervus Nymphis, sacra Iovi quercus O., Fauno sacer oleaster V., Cereri sacer Polyphoetes V. Cererin svečenik, sacrum Soli id animal T., Diti sacra cupressus PLIN.; metaf.: pugionem velut magno operi sacrum T. posvečeno = namenjeno; occ. svet = častitljiv, veličasten, mogočen, vzvišen, visok, velik: (v besedni igri) et hi postulant, ut sacrosancti (za velesvete, nedotakljive) habeantur, quibus ipsi dii neque sacri (veliki) neque sancti (sveti) sunt? L., sacros qui laedat amantes PR., o sacer et magnus vatum labor LUCAN., heu sacri vatum errores SIL., Maro MART., lingua (sc. Ciceronis) MART., memoria patris Q., sacerrima eloquentia SEN. RH.; poseb. glede cesarja: (sc. Tiberius) alium dicentem sacras eius occupationes ... verba mutare et ... pro sacris laboriosas dicere coëgit SUET., sacrā Caesaris aure, sacri lateris custos MART.; od tod v poznejši dobi = cesarski, Njegovo Veličanstvo zadevajoč, Njegovega Veličanstva (gen.): auditio, constitutiones ICTI., apud aures sacras mentitus est AMM.

2.
a) (kot relig. t. t.) kakemu podzemeljskemu božanstvu posvečen ali mu pripadel (kot žrtev), od tod preklet; abs.: patronus, si clienti fraudem fecerit, sacer esto TAB. XII AP. SERV., eum, qui eorum cuiquam nocuerit, sacrum sanciri L., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis et sacer esto H.; z dat.: sanciendo, ut, qui tribunis plebis, aedilibus, iudicibus decemviris nocuisset, eius caput Iovi (sc. Stygio) sacrum esset PLEBISCITUM VETUS AP. L., hominum, quos leges sacros esse certis dis iubent MACR.
b) metaf. sploh preklet, preklican, oduren, mrzek, ostuden, osovražen, nesrečen, zaklet = hudonosen, zlo prinašajoč: STAT. idr., ego sum sacer, scelestus PL., unus istic servus est sacerrimus PL., o sacrum scurram et malum AFR. AP. NON., sacer nepotibus cruor Remi H. = prekletstvo vnukom, auri sacra fames V., (sc. aurum) sacrum fame PLIN., venenum (sc. Medeae) VAL. FL., libellus CAT., hircus alarum CAT., sacrae res ludicrae COD. I. prekleto (preklicano) igranje, sacra passio CAEL. pádavica, božjast, epilepsíja = božja oblast, sacer ignis, gl. pod ignis. – Od tod subst. sacrum -ī, n nekaj posvečenega, svetega

1. posvečena stvar, sveta stvar (podoba, priprava, posoda, orodje), svetinja, svetišče, svetiščni zaklad, svetiščno premoženje (imetje, blago): sacrum sacrove commendatum qui cleperit rapsitque, parricida esto LEX AP. CI., sacra ex aedibus suis eripuisse CI., sacra omnia proferre AUCT. B. ALX., tu, genitor, cape sacra manu V., cumque suis penetralia sacris O. s podobami bogov, s penati, (sc. incedebat) velut qui Iunonis sacra ferret H. Junonino posodje in orodje, apud Cloacinae sacrum PL., ignoscite, sacra O. svetišča, nihil ex sacro attingere CI. svetiščnega premoženja, sacra canunt V. svete = daritvene pesmi; pesn. metaf. sacra = svete (Muzam posvečene) pesnitve (pesmi), sveto pesništvo: sacra caelestia O., vatum PERS., Maronis MART.; occ. dar, daritev, žrtev, žrtvina darina: sacra in mensa penatium deorum ponere NAEV. FR., sacrum accendere PH., sacrum id Vulcano cremare L.

2. daritev, darovanje, žrtvovanje, sveto opravilo, svet obred, od tod (večinoma v pl.) božja služba, bogoslužje, praznovanje, praznik: SIL., STAT. idr., inter officium turbamque sacri O., Graeco sacro CI. po grškem obredu, mos sacrorum V., rex sacrorum CI. daritveni svečenik, morientibus operire oculos ... sacrum est PLIN., fabacia in sacro est PLIN., novemdiale sacrum edictum L., Romanis quoque ab eodem prodigio novemdiale sacrum susceptum est L., sacrum facere Herculi L., Iunoni (Iovi O.) sacrum facere PR. ali perpetrare sacrum L. ali solemne sacrum conficere FL. ali sacra Iovi Stygio perficere V. opraviti (opravljati) daritev, darovati, instaurabat sacrum dis loci T., sacra facere Herculi L. žrtvovati, sacris operari L., plurima sacra obire L., sacra solemnia obeunto LEX AP. CI. svete daritve, custos Herculei sacri V. žrtvovanja Herkulu = Herkulovega bogoslužja, Cereris arcanae sacrum H. tajno, skrivno Cererino bogoslužje (= misteriji), sollemne Apollinis sacrum SUET. bogoslužje; pl. v pomenu bogoslužje: sacrorum religio CI., sacra Cereris CI., sacra Eleusinia SUET., sacra Orphica CI., ea sacra, quae maiores nostri ab exteris nationibus adscita atque arcessita coluerunt CI., Romana sacra suscipere L., arcana sacra H., sacra procuranda sacerdotibus tradere N. opravljanje bogoslužja. Prim. sacra publica L. državno bogoslužje, državno verstvo, naspr. sacra privata CI. zasebno bogoslužje, in to gentilicia sacra L. rodovno bogoslužje, ki so ga opravljali posamezni rimski rodovi (gentes), in sacrum familiare MACR. družinska (rodbinska) daritev, ki jo je opravljala posamezna družina (rodbina, familia): an gentilicia sacra ne in bello quidem intermitti, publica sacra in pace deseri placet L. To precej potratno in celo od države nadzirano zasebno bogoslužje so Rimljani opravljali kar najskrbneje: vsakokratni dedič premoženja in posinovljenec sta morala prevzeti tudi ta sacra; sacra iugalia ali socialia O. ali sacra nuptialia Q. poročna slovesnost, poročno slavje. Preg.: inter sacrum (med žrtvijo, med darovanjem) saxumque (in kremenom, s katerim je fecial ubil darilno živinče) sto PL. = na grlu imam nastavljen nož, sem med kladivom in nakovalom. tj. sem v veliki stiski (nevarnosti), tako tudi: inter sacrum et saxum positus cruciabar AP., heredites sine sacris PL. dediščina brez potratnega rodovnega bogoslužja = velik dobiček brez stroškov.

3. metaf. sacra tajnosti, skrivnosti, tajna (skrita) opravila, misteriji: quibus sacris ista sica initiata sit, nescio CI., sacra tori O., litterarum sacra colere Q., sacra studiorum profanare T.

Opomba: Predklas. soobl. sācris, m: sacres porci PL., VARR.; acc. sg. sacrem porcum navaja: FEST.

sacrāmentum -ī, n (sacrāre) to, s čimer kdo sebe ali koga drugega obveže k čemu (na kaj)

I. (kot jur. t. t.)

1. varščina, kávcija, jamčevína, zastavna vsota, kaznína, ki sta jo morala v civilnih pravdah položiti obe stranki; tistemu, ki je pravdo dobil, je bila vrnjena, varščina stranke, ki je pravdo izgubila, pa je pripadla državni blagajni: G., FEST., ISID. idr., ea pecunia, quae in iudicium venit in litibus, sacramentum a sacro VARR., qui iudicio vicerat, suum sacramentum auferebat, victi ad aerarium redibat VARR., multae sacramentum CI.

2. meton. (vzajemni) poziv (vzajemno pozivanje) k vložitvi (položitvi) varščine (kavcije, jamčevine), pravdanje, pravda. To „pravdo“, ki je potekala ob položitvi varščine in je bila videti kot nekakšna stava, sta tožnik in toženec zaigrala in z njo skušala dokazati resničnost svojih in neresničnost nasprotnikovih trditev; končna odločitev oz. razsodba je bila v rokah centumvirov in sodnika: si negas, te sacramento quingenario provoco PROB., sacramento contendere CI. EP. ali sacramento contendere cum aliquo VAL. MAX. ob pozivu na položitev varščine se pravdati (s kom), iusto sacramento contendere cum aliquo CI. dobiti pravdo, zmagati v pravdi, non iniustis vindiciis ac sacramentis alienos fundos petebat CI., sacramentum alicuius iustum iudicare CI. razsoditi pravdo komu v prid, sacramenta pronuntiare non iusta ARN.; metaf. stava: ut sacramento contendas mea non esse CI. EP. da staviš. –

II.

1. (kot voj. t. t.) sprva le začasna in prostovoljna obveza vojaške službe: tum, quod numquam antea factum erat, iure iurando ab tribunis militum adacti milites; nam ad eum diem nihil praeter sacramentum fuerat L.; potem službena zlasti vojaška (za)prisega, prisega na zastavo, prisega zvestobe (lojalnosti): CU., Q., IUST., VEG., AMM. idr., aliquem militiae sacramento obligare CI. ali aliquem sacramento rogare C., L. ali adigere L., T. koga z zaprisego (s prisego) obvezati (obvezovati) ali zavezati (zavezovati) na vojaško službo, zapriseči (zaprisegati) koga na zvestobo, vzeti (jemati) koga pod prisego, adigere aliquem sacramento alicuius T. ali in nomen alicuius SUET. za koga, dicere sacramentum C. ali sacramento L. ali popolno dicere sacramento militari PLIN. IUN. priseči (prisegati) zvestobo, zapriseči se na vojaščino (vojaško službo), priseči (prisegati) na zastavo, zavezati se s prisego na vojaščino (vojaško službo), alicui sacramento L., PLIN. IUN. ali sacramentum apud (pred) se dicere iubet C., aetate aut valetudine fessi sacramento solvebantur T., neglecto sacramento C., sacramenti religionem rumpere L.

2. metaf. sploh (za)prisega, obveza: PETR., AP., EUTR., IUST., AMM., non ego perfidum dixi sacramentum H. nisem krivo prisegel, eos se sacramento, non in scelus aliquod abstringere PLIN. IUN. (o kristjanih).

3. meton. vojaška služba, vojna služba, vojaščina: longo Caesarum sacramento imbutus T., praemia sacramentorum IUV. –

III. v cerkveni lat. = skrivnost (nedoumljivost) svete vere, verska skrivnost, nedoumljivost, zakramènt, svetotájstvo: ECCL.

sád (-ú) m

1. frutto (pl. m frutti (sadeži, sadovi); pl. f frutta (sadje, sadovi kot celota)):
obirati, pobirati sadove cogliere, raccogliere la frutta
koščičasti, mesnati, pečkati sadovi frutta drupacea, polposa, a semi
užitni sadovi frutta commestibile
sad zemlje raccolto

2. pren. frutto, risultato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prizadevanja niso rodila sadu gli sforzi non hanno dato frutto
bibl., pren. prepovedan sad il frutto proibito
PREGOVORI:
drevo se po sadu spozna dal frutto si conosce l'albero

saddle [sædl]

1. samostalnik
sedlo (tudi figurativno)
gorsko sedlo; nosilni drog za dve vedri; nosilec žice na vrhu električnega stebra; pohrbtina (meso živine ali divjačine)

in the saddle trdno v sedlu, figurativno na zanesljivem mestu, na oblasti
saddle of mutton koštrunova pohrbtina
to be in the saddle biti na konju, zapovedovati
to take (to get into) the saddle zajahati konja
to put the saddle on the right (wrong) horse figurativno obdolžiti pravo (napačno) osebo
to be thrown from the saddle biti vržen iz sedla

2. prehodni glagol
osedlati
figurativno obremeniti (with z)
natovoriti, naložiti, naprtiti (upon na)

to be saddled with s.o. imeti koga na vratu
to saddle s.o. with responsibility, to saddle responsibility upon s.o. naložiti komu odgovornost
to saddle oneself with naprtiti si (kaj) (na vrat)
to saddle a theft on an innocent person naprtiti tatvino nedolžni osebi
neprehodni glagol
povzpeti se, sesti v sedlo

saevus 3, adv. -ē (saeviter: AFR. AP. NON., ENN. AP. NON., PL.) pravzaprav „boleč“, „žaleč“ (prim. gr. Ἅιδης, let. sievs osoren, rezek, lit. šaižùs hrapav, oster, got. sair = stvnem. sēr bolečina, stvnem. sēro boleč, sēr silno, stvnem. sehr, versehren) besen, besneč, divji, krut, strašen, grozovit, ljut; o živalih: PLIN. idr., lea O., leo, leones LUCR., saevum turba leonem premit V., leaena saevior V., saevus aper V., lupi TIB., ferae O., TIB., beluae H., canes PR., saeviores canes AP., saevissima animalia SEN. PH. deroče; metaf.
a) o ljudeh, božanstvih besen, besneč, divji, divjaški, pobesnel, silovit, buren, ljut, krut, silen, divji, nemil, neusmiljen, nepomirljiv, nespravljiv, grozen, grozovit, strašen, oblasten, oster, strog: uxor TER. huda, non saeva terris gens relegata ultimis CI., noverecae L., cum saevissimo tyranno L., saevus custos, magister, vir H., Hector V. (v vojni) neprizanesljiv, neprizanašajoč, saevus (= gr. δεινός) in armis Aeneas V. strašni, Getae O ali Lapithae H. divji, puella TIB. oblastna (do ljubimcev), Iuppiter O., rex (= Iuppiter), Amor, dea V., Iuno V. nespravljiva, coniux Iovis O., mater Cupidinum, Proserpina, Tisiphone H., numina Iovis V. strašni sklep; z in: nimium in pelice saevae (deae) O.; z dat.: videt ... saevum ambobus Achillem V. jeznega na oba, saevus accusandis reis Suillius T.; pesn. z inf.: quaelibet in quemvis opprobria fingere saevus H. brez usmiljenja vsakogar po vrsti kakor koli že (si bodi) sramoteč (obrekujoč).
b) o stvareh in abstr. divji, hud, silen, grozen, strašen, zlonosen: tempestas CI., tempestates LUC. AP. NON., L., ventis CI. EP., L., mare NAEV. AP. FEST., S., V., O. ali aequora V. ali pelagus O. ali pontus O. viharno, fluctus PL., undae LUCR., gelu et undae V. hud mraz valovja, hudo mrzlo valovje, hiems VAL. FL., VEG., faces O., ignes O., H., PR., tridens (sc. Neptuni), scopulus V., catenae H., falx (sc. Priapi) TIB., stola ENN. FR., arma, venenum, funera, verbera V., Liburnae (sc. naves) H. (ker so Kleopatri grozile s sramoto, da jo bodo Rimljani vodili v zmagoslavnem sprevodu), Pelopis domus H. (zaradi tragičnih grozot v tej rodbini), facies T., saevo ac duro in bello LUC. AP. NON., amore saevo ENN. AP. CORN., horror, dolores, ira, nuntius V., caedes, rabies ventorum O., saevus Arcturi ... impetus H., militia, paupertas H., Fortuna saevo laeta negotio H., saevus iocus ali saeva verba H. zajedljiva (zajedljive), zbadljiva (zbadljive), pikra (pikre), fletus PR., somnia TIB., Iacchi saevus odor STAT. v besnost spravljajoči vonj; n. pl. subst.: inter multa et saeva AMM.

Opomba: Acc. n. sg. saevum adv. (= saeve): cui saevum adridens SIL., saevum rubuere ligones STAT., saevum fremere CL.

sagāx -ācis, abl. -ī (redkeje -e), neutr. pl. -ia, gen. -ium, adv. sagāciter (prim. sagiō)

1. ostre čute imajoč, ostročuten, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten), poseb. oster voh imajoč, ostrovoh, dobro (lahko) sleden (sledilen, sledeč): PL. idr., canis ENN. FR. (pes) krvosledec, sledni (sledilni) pes, ex quo ... sagaces dicti canes CI., catus, Ichnobates (pes) sagax O., venandi sagax virtus O., Umber nare sagax SIL., nare sagaci captent auras SEN. TR. – Adv. sagāciter = ostro, ostročutno, tankočutno, tanko: canes si advenientem sagaciter odorantur COL., sagacius unus odoror H., vultures sagacius odorantur PLIN., sagacissime olfacere PLIN.; z gen.: naris sagax LUCR.; o drugih čutih
a) tanek (tenek, dober, oster, izostren) sluh imajoč, ostroúh, ostroslušen, tankoslušen (tenkoslušen), tankoslúh (tenkoslúh): canibus sagacior anser O.
b) tanek (tenek, izostren, prefinjen, rafiniran, občutljiv) okus imajoč, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten): palatum sagacissimum PLIN.

2. metaf. bistroumen, ostroumen, tankoumen (tenkoumen), moder, bister, bistroviden, prodoren, premeten, prebrisan, prekanjen, zvit: MART., EUTR., P. F. idr., homo animal sagax CI., hospites H., curae H. modra skrb(nost), mens CI., LUCR., animus LUCR., PLIN., ratio LUCR., ingenia sagaciora IUST., sagacissimus ad suspicandum CI., viro ... in coniectura sagacissimo IUST.; z abl.: civitas rimandis offensis (v raziskovanju, zasledovanju razžalitev) sagax T., sollertia occultandis fraudibus sagax PLIN.; z gen.: SIL., IUST., AMM. idr., utilium sagax rerum ... sententia H. s koristnimi nauki bogati reki, rerum naturae sagacissimus COL.; pesn. z inf.: sagax ventura videre O. bistro (bistrovidno) spoznavajoč prihodnost. – Adv. sagāciter premeteno, ostro, natančno, natanko, temeljito: duo duces sagaciter moti sunt L., sagaciter pervestigare CI., sagaciter perspicere naturam alicuius SUET., tu sagacius odorabere CI., ut odorer, quam sagacissime possim, quid sentiant CI., cum sagaciter fuerit intuitus Q., sagaciter prospecturus omnia AP.

sagen reči; dejati; povedati (was Sie nicht sagen kaj ne poveste; sag es povej, sagen es frei heraus naravnost povej; das sagt alles to vse pove); praviti; govoriti; (so) nicht sagen (sollen) ne (smeti) govoriti (tako); gute Nacht sagen voščiti lahko noč; ins Ohr sagen prišepniti, prišepetavati; sagen lassen jemandem sporočiti (komu); sich nichts sagen lassen ne pustiti si nič reči; etwas/nichts zu sagen haben imeti besedo/ne imeti besede; es ist nicht zu sagen ne da se povedati; sagen wir mal recimo; ich würde sagen po mojem (mnenju); um nicht zu sagen da ne rečem; will sagen hočem reči, natančneje; sage und schreibe reci in piši; sag bloß nicht ne boš menda rekel; er kann von Glück sagen ... lahko je srečen, da ... gesagt: wie sagen kot rečeno; es ist nicht sagen ni rečeno; damit soll nicht sagen sein s tem nočem reči, s tem ni rečeno; gesagt, getan rečeno, storjeno; leichter sagen als getan laže reči kot storiti; [laß] lass dir das gesagt sein! zapomni si