Franja

Zadetki iskanja

  • úzda bride ženski spol , licou moški spol , licol moški spol, figurativno frein moški spol

    držati na uzdi (figurativno) contenir, dominer, maîtriser, mettre un frein à, tenir en bride
    zrahljati uzdo lâcher (ali rendre) la bride
  • úzda (-e) f briglia; cavezza; freno (tudi pren.):
    nadeti uzdo mettere la briglia a
    zategniti, popustiti uzde stringere, allentare il freno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti na uzdi tenere a freno
    rešiti se uzde scuotere il freno
    uzda jadra scotta, mura
    uzda pri boji branca del corpo morto
  • úzda freno m (tudi fig) ; (vajeti) rienda f , brida f

    držati na uzdi contener, reprimir
    konju uzdo natakniti poner freno al caballo
    popustiti, zrahljati uzdo aflojar la rienda (tudi fig)
  • užalíti offenser, injurier, insulter, outrager; vexer, blesser, piquer au vif

    užaljen offensé, vexé
    hitro se užaliti, biti užaljen se vexer (ali s'offenser) facilement, prendre facilement la mouche
    čutiti se užaljenega se sentir vexé (ali offensé) par (ali à cause de), se vexer, se froisser
    delati se užaljenega prendre un air vexé (ali offensé), se montrer vexé (ali offensé)
  • užgáti (užgèm) | užígati (-am) perf., imperf. pren.

    1. battere, bastonare, picchiare; menare un colpo, menare colpi:
    užgati po hrbtu dare un colpo sulla schiena

    2. ekst. sottoporre a intenso fuoco, a violenta sparatoria; bombardare, cannoneggiare:
    topovi so spet užgali po mestu i cannoni ripresero a bombardare la città

    3. cantare, suonare vivacemente; intonare una canzone

    4. pog.
    užgati, užigati jo andarsene; svignarsela
  • užíti (užíjem) | užívati (-am) perf., imperf.

    1. mangiare, consumare; prendere:
    danes še nisem ničesar užil oggi non ho preso ancora niente

    2. godere, godersi, assaporare:
    uživati družinske radosti assaporare le gioie della famiglia

    3. provare, sentire; gustare, gustarsi:
    užiti strah, veselje provare paura, gioia
    uživati ob glasbi gustarsi un brano di musica

    4. (kot upravičenec prejemati; imeti) fruire, beneficiare; godere, avere:
    uživati rento, pokojnino fruire di una rendita, della pensione
    uživati olajšave godere di facilitazioni
    uživati enake pravice kot drugi avere gli stessi diritti degli altri
    uživati imuniteto godere dell'immunità

    5. (biti deležen česa ugodnega) godere, avere:
    uživati podporo, zaupanje godere dell', avere l'appoggio, la fiducia di

    6. godersela, passarsela:
    mi sedimo doma, sosedje pa uživajo noi ce ne stiamo seduti a casa, mentre i vicini se la spassano

    7. provar piacere, godere:
    uživati v, ob kajenju provar piacere a fumare, godere del fumo
    uživati lepoto godere la bellezza, della bellezza
    uživati mir, srečo godere la pace, la felicità
    uživati plačilo v nebesih essere premiati in cielo, in paradiso
    uživati prostost, svobodo essere in libertà, essere liberi
    pog. uživati mamilo drogarsi, impasticcarsi
    uživati v opravljanju sguazzare nei pettegolezzi
    uživati v kosilu fare onore al pranzo
  • v dans, en, à

    v Franciji en France
    v južni Franciji dans la France méridionale
    v Parizu à Paris
    v Evropi en Europe
    v tujini à l'étranger
    iti v mesto aller en (ali à la) ville
    v francoščini en français
    v treh urah (dneh) en trois heures (jours)
    v starosti 20 let à l'âge de 20 ans
    v letu 1941 en (l'an) 1941
    v januarju en janvier
    v jeseni en automne
    v moderni dobi à l'époque moderne, aux temps modernes
    v mirnem času en temps de paix
    v tem trenutku à (ali en) ce moment, à cet instant
    v vsem mojem življenju dans toute ma vie
    v kratkem sous peu
    živeti v miru vivre en paix
    v nedeljo dimanche
    odpotovati v Pariz partir pour Paris
    v dokaz pour preuve
    hiša, v kateri stanujem la maison dans laquelle (ali où) j'habite
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • v en; a; dentro de; entre

    v Madridu (v mestu, v inozemstvu) en Madrid (en la ciudad, en el extranjero)
    v daljavi a lo lejos
    v naši sredini entre nosotros
    v somraku entre dos luces
    v španščini en español
    v taktu a compás
    v korist a favor (de)
    v njegov prid a su favor
    v starosti 20 let a la edad de veinte años
    v letu 1978 en (el año) 1978
    v januarju en enero
    v teh dneh estos días
    v vsem mojem življenju en toda mi vida
    v kratkem en breve
    pasti sovražniku v roke caer en manos del enemigo
    odpotovati v Pariz partir por (ali para) París
  • vábiti (-im) imperf. ➞ povabiti

    1. invitare; jur. convocare, citare:
    vabiti na svatbo invitare alle nozze
    vabiti na obravnavo convocare per l'udienza

    2. (ri)chiamare:
    lov. lovec vabi jelena s trobljenjem na rog il cacciatore richiama il cervo suonando il corno
    samci vabijo samice i maschi chiamano le femmine

    3. tentare, allettare:
    razkošne božične izložbe vabijo mimoidoče le vetrine riccamente ornate per Natale allettano i passanti, tentano i passanti

    4. rel. suonare:
    vabiti k maši suonare per la messa
  • váditi exercer, pratiquer, dresser

    vaditi se s'exercer, faire des exercices, étudier, s'entraîner à (faire) quelque chose, se faire la main
  • váditi (-im)

    A) imperf. tr.

    1.

    1. tr. esercitare, addestrare, allenare, provare:
    vaditi gibe allenare i movimenti

    2. tr. ammaestrare, addestrare, allenare:
    vaditi psa addestrare il cane
    vaditi spomin allenare la memoria

    B) váditi se (-im se), váditi (-im) imperf. refl., imperf. intr. esercitarsi, allenarsi; provare, tenere le prove:
    vaditi se v plavanju esercitarsi al nuoto
    vaditi v dvorani tenere le prove in sala
  • vája exercice moški spol , pratique ženski spol, (gledališče) répétition ženski spol

    za vajo pour des raisons d'exercice (ali d'entraînement)
    bralna vaja exercice de lecture
    duhovne vaje (religija) exercices spirituels
    glavna vaja (gledališče) répétition générale
    govorna vaja exercice de conversation (ali oratoire)
    obvezne vaje (pri telovadbi) exercices imposés, (pri umetn. drsanju) figures imposées
    orožna vaja exercice militaire
    pisalna vaja exercice d'écriture
    protiletalska vaja exercice de défense passive
    prstna vaja (glasba) exercice de doigté
    slogovna vaja exercice de style
    strelna vaja exercice de tir
    telovadna vaja exercice (de) gymnastique, exercice physique
    imeti vajo v avoir la pratique (ali l'expérience, l'habitude) de
    imeti premalo vaje avoir trop peu de pratique (ali d'exercice, d'entraînement)
    priti iz vaje perdre l'habitude
    vaja naredi mojstra c'est en forgeant qu'on devient forgeron
  • vája (-e) f esercizio, esercitazione; prova:
    vsakodnevna vaja esercizio quotidiano
    šol. vaja v pisanju, v računanju esercizio di componimento, di conto
    muz. vaja s solisti, z zborom prova coi solisti, col coro
    dihalne, telesne vaje esercizi respiratori, fisici
    šport. vaje na orodjih esercizi agli attrezzi
    šport. vaja v parterju esercizio a corpo libero
    šol. predavanja in vaje (na univerzi) lezioni ed esercitazioni
    kemijske, laboratorijske vaje esercitazioni chimiche, di laboratorio
    domače, šolske vaje esercizi di casa, in classe
    pisne, ustne vaje esercizi scritti, orali
    praktične vaje esercizi pratici
    biti, priti iz vaje essere fuori esercizio
    rel. duhovne vaje esercizi spirituali
    voj. vojaške vaje esercitazioni militari
    PREGOVORI:
    vaja dela mojstra la pratica val più della grammatica; l'esercizio fa il maestro
  • vája ejercicio m ; práctica f

    generalna vaja (v gledališču) ensayo m general
    seminarske vaje prácticas f pl
    šolska vaja ejercicio m
    dihalne (gimnastične, proste, orodne) vaje ejercicios m pl respiratorios (gimnásticos, sin aparatos, con aparatos)
    telesne vaje ejercicios corporales (ali físicos)
    bralna vaja ejercicio de lectura
    duhovne vaje (rel) ejercicios espirituales
    govorna vaja ejercicio de conversación
    orožna vaja ejercicio militar
    strelne vaje ejercicios m pl (ali prácticas f pl) de tiro
    imeti vajo v tener práctica en
    priti iz vaje perder la práctica
    vaja naredi mojstra la práctica hace maestro
  • vájet rêne ženski spol , bride ženski spol , guide ženski spol

    držati vajeti tenir les rênes (ali la bride)
    popustiti vajeti lâcher la bride (ali les rênes, les guides), figurativno lâcher la bride, donner libre cours à ses passions
    voditi konja za vajeti mener un cheval par la bride
  • vájet (-i) f briglia, redine:
    držati, zategniti vajeti tenere, tirare la briglia
    pren. dati vajeti iz rok lasciare, abbandonare una carica
    pren. imeti v rokah vajeti česa essere a capo di, dirigere qcs.
    izpustiti vajeti iz rok dare la briglia sul collo
    pren. držati koga na vajetih dominare su qcn.; pog. tenere a stecchetto qcn.
  • vájet rienda f ; riendas f pl ; brida f

    vzeti vajeti v roke tomar las riendas (tudi fig)
    popustiti vajeti aflojar las riendas (tudi fig)
    držati vajeti na kratko sujetar la rienda
    imeti vajeti v rokah (fig) llevar (ali tener) las riendas
    voditi za vajeti llevar de rienda
  • vál vague ženski spol , onde ženski spol , (razburkan) flot moški spol

    dolgi valovi (radio, fizika) grandes ondes, ondes longues
    kratki valovi ondes courtes
    val mraza (vročine) vague de froid (de chaleur)
    novi val (film, moda) la nouvelle vague
    svetlobni val onde lumineuse
    zeleni val (na cesti) feux coordonnés, feu vert
    zvočni val onde sonore
    jezdenje na valovih aquaplane moški spol, ski moški spol nautique
    valove delati ondoyer, onduler, (morje) rouler des vagues, être agité (ali houleux)
  • vál ola f (tudi fig) ; (blag) onda f ; (razburkan) oleada f (tudi fig)

    kratki (dolgi) val (radio) onda corta (larga)
    novi val (film, moda) la nueva ola
    hladni (vročinski) val (fig) ola de frío (de calor)
    svetlobni val onda luminosa
    zeleni val sincronización f de semáforos (ali de señales)
    morski val ola de mar
    jezdenje na valovih (deporte m de) acuaplano m (ali aguaplana f)
    delati valove ondear