mísel (-sli) f
1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri
2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno
3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta
4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà
5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema
6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico
7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema
Zadetki iskanja
- mísel pensamiento m ; idea f ; reflexión f ; opinión f
asociacija (izmenjava) misli asociación f (cambio m) de ideas
branje misli intuición f del pensamiento
prenos misli transmisión f del pensamiento; telepatía f
svoboda misli libertad f de pensamiento
žalostne misli pensamientos m pl tristes
vodilna misel idea f directriz, idea dominante
osnovna misel idea fundamental
zatopljen v misli abismado en su meditación
niti (še) v mislih ne! ¡ni por pensamiento!, ¡ni pensarlo!
baviti se z mislijo (da ...) proyectar (alipensar en ali proponerse) (inf)
biti enih misli s kom estar de acuerdo con alg, compartir la opinión de alg
imeti isto misel encontrarse en (ali con) los pensamientos
gojiti misel abrigar una idea
prodajati se črnim mislim entregarse a reflexiones tristes
kako ti pride to na misel? ¿cómo se te ocurre eso?
ni mi prišlo na misel no me pasó por el pensamiento
prišlo mu je na misel, da ... se le ocurrió la idea (de inf), concibió la idea (de inf) - míseln (-a -o) adj. di pensiero, dei pensieri; di, delle idee; concettuale, intellettuale, mentale:
človekove miselne in čustvene sposobnosti la capacità umana di pensare e sentire
čudil se je njegovi miselni ostrini si stupì dell'acutezza del suo pensiero
miselni razvoj otroka lo sviluppo intellettuale del bambino
miselni svet srednjega veka il mondo concettuale del Medio evo
miselna lirika lirica di idee
miselna molitev preghiera muta - míselnost (-i) f mentalità; forma mentis; psicologia:
hlapčevska, nazadnjaška miselnost mentalità servile, reazionaria
miselnost meščanskega, kmečkega človeka mentalità borghese, contadina
hribovska, mestna miselnost mentalità di montanari, cittadina
humanistična, kritična, krščanska, racionalistična miselnost mentalità umanistica, critica, cristiana, razionalistica
povzpetniška miselnost la mentalità tipica dell'arrivista - misère [mizɛr] féminin beda, skrajna revščina; nesreča; trpljenje; stiska, familier križ, gorje, žalost; figuré majhna vsota, malenkost; pluriel trpljenje, garanje
misère dorée pod videzom blagostanja skrita beda
misère de l'âge starostne težave, nevšečnosti
collier masculin de misère težko delo, Sizifovo delo
salaire masculin de misère borna, malenkostna plača
vallée féminin de misère (religion) solzna dolina
misère physiologique, mal masculin de misère (médecine) popolna izčrpanost (zaradi podhranjenosti)
petites misères nevšečnosti
il a eu cette maison pour une misère to hišo je dobil za majhno vsoto, za malenkost
être dans une misère noire (familier) priti čisto na psa, biti na psu
s'enfoncer, tomber dans la misère zabresti v bedo
être dans la misère biti v bedi, v pomanjkanju
crier, pleurer misère (familier) tóžiti o svoji bedi
se fâcher pour des misères (familier) razburjati se za vsako malenkost
faire des misères à quelqu'un jeziti, šikanirati, mučiti koga, polena mu metati pod noge
réduire quelqu'un à la misère spraviti koga v bedo, na beraško palico - misēria f
1. nesreča, nesrečnost
2. revščina, uboštvo, siromaštvo:
cadere in miseria obubožati, pasti v revščino
piangere miseria tarnati, jadikovati
porca miseria! presneto!
3. pren. zelo malo, majhna vsota:
costare una miseria stati zelo malo
la mia paga è una miseria imam plačo, da bi se zjokal
4.
miserie pl. pren. (moralna) beda:
le miserie umane človeška beda
5. bot. (erba miseria, tradescanzia) tradeskancija (Tradescantia) - miséricorde [-kɔrd] féminin usmiljenje, milosrčnost, milost
miséricorde! milost! usmiljenje!
Dieu de miséricorde! usmiljeni Bog!
ancre féminin de miséricorde najmočnejše sidro na ladji
œuvres féminin pluriel de miséricorde (religion) dela usmiljenja
sœur féminin de miséricorde usmiljenka
à tout péché miséricorde vse je odpustljivo
crier miséricorde vpiti na pomoč
demander, obtenir miséricorde prositi za, dobiti milost
être à la miséricorde de quelqu'un biti komu prepuščen na milost in nemilost
faire miséricorde à quelqu'un usmiliti se koga
cela rime comme hallebarde et miséricorde to nikakor ne gre skupaj - misericōrdia
A) f
1. usmiljenje, usmiljenost:
avere, usare misericordia imeti usmiljenje, usmiliti se
opera di misericordia šalj. pomoč
opere di misericordia relig. usmiljena dela
2. usmiljenje, odpuščanje:
misericordia di Dio božje usmiljenje
grande come la misericordia di Dio šalj. neskončno velik
senza misericordia neusmiljeno
3. kratek meč, bodalo
4. brezplačna prva pomoč (v Firencah)
B) inter. joj, Bog se usmili! - misíja (-e) f
1. (odposlanstvo) missione:
šef diplomatske, gospodarske, vojaške misije capo della missione diplomatica, economica, militare
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
2. (posebna naloga) missione, compito, incarico:
strogo zaupna misija missione segreta
kulturna, zgodovinska misija malih narodov la missione culturale, storica dei piccoli popoli - misijónski
misijonska šola escuela f de la misión - mísliti (-im)
A) imperf. ➞ pomisliti
1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte
2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così
3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella
4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!
5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente
6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?
7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo
B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene' - mission [misjɔ̃] féminin misija, (od)poslanstvo, delegacija; poverjena naloga; cilj; vloga; religion misijón
mission diplomatique diplomatsko poslanstvo
mission officielle, secrète uradna, tajna misija
mission dangereuse nevarna misija, naloga
la mission de l'artiste umetnikovo poslanstvo
mission permanente stalno zastopstvo
mission spéciale posebna misija
s'acquitler d'une mission opraviti misijo
avoir mission de, pour quelque chose biti poverjen z, imeti nalogo za, biti poklican za
(religion) faire, prêcher la mission biti misijonar
prêcher sans mission (familier) ravnati na lastno odgovornost, govoriti sam od sebe - missione f
1. relig. misijonarstvo, oznanjanje krščanstva (zlasti med drugoverci)
2. ekst. relig. misijon
3. odposlanstvo, misija:
indennità di missione pisarn. dodatek za ločeno življenje
missione diplomatica diplomatska misija
4. voj. naloga
5. ekst. poslanstvo:
considerare la professione medica come una missione gledati na zdravniški poklic kot na poslanstvo - mistoufle [-tufl] féminin, familier zlobnost, zloba; populaire beda, revščina
faire des mistoufles à quelqu'un biti zloben do koga
être dans la mistoufle biti, živeti v bedi, revščini - misura f
1. mera, merjenje:
prendere le misure meriti
prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?
2. mera (instrument za merjenje):
pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere
3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati
4. mera, umerjenost, preudarnost:
agire con misura delovati s pravo mero
non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
oltre misura, fuor di misura neumerjeno
passare la misura pretiravati
5. pren. mera, ukrep:
mezze misure polovični ukrepi
misure di sicurezza varnostni ukrepi
prendere, adottare misure ukrepati
6.
nella misura in cui če, v kolikor:
nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
a misura di po, po meri, primeren:
progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka
7. lit. mera
8. glasba (battuta) takt - misurare
A) v. tr. (pres. misuro)
1. meriti:
misurare a occhio pomeriti na oko
misurare la stanza pren. iti gor in dol po sobi
misurare un colpo dobro zadeti
misurare il vestito pomeriti obleko
2. pren. oceniti, ocenjevati; presoditi, presojati; pretehtati:
misurare le difficoltà presojati, tehtati težave
misurare le parole pren. tehtati besede
B) v. intr. meriti
C) ➞ misurarsi v. rifl. (pres. mi misuro)
1. biti umerjen, zmeren (v)
2. pren. pomeriti se (s) - míš ratón m
poljska miš ratón de campo
moker kot miš calado hasta los huesos
slepe miši (igra) juego m de la gallina ciega
ne biti ne tič ne miš (fig) no ser ni chicha ni limonada
loviti miši cazar ratones - mìš souris ženski spol
hišna miš souris commune (ali domestique)
poljska miš souris rousse (ali des champs)
moker kot miš (familiarno) trempé comme un canard (ali comme une soupe, jusqu'aux os)
reven kot cerkvena miš pauvre comme Job (comme un rat d'église)
iti se slepe miši jouer à colin-maillard
ni ne tič ne miš il n'est ni chair ni poisson
kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là, les souris dansent; le chat parti, les souris dansent - míšica anatomija muscle moški spol
obrazna mišica muscle facial
srčna mišica myocarde moški spol
trebušna mišica muscle abdominal
mišica upogibnica (muscle) fléchisseur moški spol
mišica zapornica (muscle) constricteur moški spol, sphincter moški spol
zatilna mišica muscle cervical (ali de la nuque)
žvečilne mišice muscles masticateurs - mišljênje pensamiento m ; modo m de pensar; reflexión f ; (mnenje) opinión f
logično mišljenje razonamiento m
po mojem mišljenju en mi opinión, según mi criterio, a mi parecer
javno mišljenje la opinión pública
kakšno je Vaše mišljenje? ¿cuál es su opinión?
mišljenja so deljena hay división de opiniones
sem istega mišljenja kot ti soy de la misma opinión que tú
biti drugačnega mišljenja ser de otra opinión, pensar de otra manera
biti nasprotnega mišljenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
nisem Vašega mišljenja no soy de su opinión
imeti dobro (slabo) mišljenje o kom tener buena (mala) opinión de alg
(pošteno, odkrito) komu povedati svoje mišljenje fam decirle cuatro verdades a alg