Franja

cabaret [kabarɛ] masculin, vieilli krčma; kabaret, zabavišče s krajšimi predstavami, s petjem, s plesom

cabinato

A) agg. pokrit, opremljen s kabino (plovilo, vozilo, tovornjak)

B) m navt. pokriti športni čoln; športno plovilo s kabino:
cabinato a motore motorni čoln s kabino

cabizbajo s povešeno glavo; pobit, potrt

cablare v. tr. (pres. cablo)

1. položiti kabel; povezati s kabli

2. kablirati, sporočiti po kablu

cable² [kéibl] prehodni glagol & neprehodni glagol
s kablom vezati; telegrafirati, brzojaviti po kablu

cabriolet [-ɔlɛ] masculin dvokolesna kočija, kabriolet; avtomobil s premično streho

cachete moški spol (debelo) lice; udarec s pestjo v obraz; bikoborba nož, bodalo

cachetina ženski spol prepir; udarci s pestjo

cachou [kəšú:] samostalnik
sok iz neke vrste akacije; bonbon s tem sokom

cachucha ženski spol ples s kastanjetami

caddy² [kǽdi] ➞ caddie
hudomušno človek, ki se preživlja s priložnostnim delom

cadmiage [kadmjaž] masculin prevleka s kadmijem

caelō -āre -āvī -ātum (caelum1) izbočeno izrez(ov)ati, v ploskev rezati (vrez[ov]ati), (v)dolbsti, v (visokem ali ploskovitem reliefu) izdel(ov)ati, s podobami (o)krasiti, cizelirati; v kovino (-i): hanc speciem Praxiteles caelavit argento Ci., scuta alterius (exercitūs) auro, alterius argento caelaverunt L., calvam auro caelavere L. so vložili z zlatom, clipeo quoque flumina septem argento partim, partim caelaverat auro O., hanc (crateram) longo caelaverat argumento O., c. carrucas ex argento, satyrum in phiala Plin., c. aurum, argentum Plin., caelatum aurum et argentum Ci., vasa caelata Ci., L., loricae galeaeque caelatae opere Corinthio Ci., si quid caelati aspexerat Ci. kakšno reliefno delo, miles non caelatus auro et argento L. ne v opravi, okrašeni z zlatimi in srebrnimi reliefi, auro caelatis refulgens armis L., arma auro et argento caelata Cu., caelata in auro fortia facta patrum V., caelatam argento ferre bipennem V., clipeus caelatus imagine mundi L., auro tecta caelata Enn. ap. Ci., scyphi Mentoris manu caelati Plin., frena caelata Ap., lanx caelata Icti.; pesn. (z grškim acc.): caelata metus alios arma Val. Fl., Phorcys caelatus Gorgone parmam Sil.; v les(u): pocula ponam fagina, caelatum divini opus Alcimedontis V.; v marmor(u): pteron ab oriente caelavit Scopas Plin.; v slonovo (-i) kost(i): navis, cuius tutela (zaščitnik) ebore caelata est Sen. ph.; v mavec (-vcu): coronae (okrajki) caelatae Vitr.; v steklo (-u): vitrum argenti modo caelare Plin. Subst. n pl.: caelata magnorum artificum manu Sen. ph. z rokami velikih umetnikov izdelane posode; pren.: Delphin (ozvezdje) stellis caelatus O.; pren. čudovito (umetelno) izdel(ov)ati, izvesti (izvajati), ugladiti (uglajati); o tkaninah: caelata multā arte velamina Val. Fl.; o izdelkih duha: caelatumque novem Musis opus H. umetelno izglajeno z rokami deveterih Muz, ab initio sic opus ducere, ut caelandum, non ex integro fabricandum sit Q.

caerimōnior -ārī (caerimōnia) s svetimi obredi častiti: Eccl.

caesūrātim, adv. (caesūra) rezoma; pren. s kratkimi vrezki: dictio c. succincta Sid.

cakavìzam -zma m lingv. cakavizem, izgovarjanje glasu c namesto č ter z nam. ž in s nam. š: cinit, cudo, zena, suma nam. činit, čudo, žena, šuma v nekaterih istrskih in srednjedalm. čakavskih govorih

Calaber -bra -brum kalabrijski (t.j. v stari dobi = z ozemlja od Tarenta do predgorja Levke, šele v srednjem veku se brutijski polotok začne imenovati Kalabrija): hospes, apes H., Calabrae Pierides H. kalabrijske Muze = Enijeve pesmi (ker je bil Enij po rodu iz Rudij v Kalabriji), oves Col. — Od tod subst.

1. Calaber -brī, m Kalabrijec: Mart.; pogosteje v pl. Calabrī -ōrum, m Kalabrijci: Mel., Sil.; met.: me Calabri (= Kalabrija) rapuere V.

2. Calabria -ae, f (sc. terra) Kalabrija: H., L. Adj. Calabricus 3 kalabrij-ski: oliva Col., tubera Pall.; od tod subst. calabrica -ae, f kalabrijsko obvezilo, neko kirurško obvezilo: Plin. Val: glag. calabricō -āre obvezati s kalabrijskim obvezilom: Plin. Val.

calaminé, e [-ne] adjectif, automobilisme sajast, s sajami pokrit

calamistrātus 3 (calamistrum) s kodralom žgan, skodran, kodrast: Pl., Ambr., Hier., coma Ci., saltator Ci.

caldārius (calidārius) 3 (cal[i]dus) toploten: cella caldaria Plin. iun. kopalnica s toplo vodo, potilnica, ahenum Vitr. kotel z vročo vodo za kopel, aes Plin. ki se ga da obdelovati z vročino. Od tod subst.

1. caldārium -iī, n gorka kopel: Vitr., Sen. ph., v obl. calidārium: Cels.

2. caldāria -ae, f
a) kopalnica s toplo vodo: Marc.; gorka kopel: Lamp.
b) kuhinjski lonec: Ap. h., Vulg.