Franja

venial [ví:niəl] pridevnik (venially prislov)
odpustljiv (napaka, greh); oprostljiv

venial sin religija mali greh

véniel, le [venjɛl] adjectif odpustljiv

faute féminin vénielle majhna, odpustljiva napaka
péché masculin véniel odpustljiv (mali) greh

vinski veščec moški spol živalstvo, zoologija der Weinschwärmer (mali Kleiner, srednji Mittlerer Weinschwärmer, Mittlerer Weinvogel)
veliki vinski veščec Großer Weinschwärmer

virgi-dēmia (virgin-dēmia) -ae, f (šalj., analogno po vindēmia iz virga in dēmere tvorjena beseda) žetev šib (šibanja) = dobivanje po hrbtu, prejemanje udarcev po hrbtu: ut tibi ulmeam uberem esse speres virgidemiam et tibi eventuram hoc anno uberem messem mali Pl., numquid familiaris filius amat, nec spes est auxili argentaria, ideoque scapulae metuunt virgidemiam? Varr. ap. Non. (v nepristnem odlomku).

virgula -ae, f (demin. virga)

1. vejica: P. F., corona … , facta duabus virgulis oleaginis N.

2. šibica, paličica, palčka: virgulā stantem circumscripsit Ci., boni et mali causam tamquam virgulā attingere Ci., virgula vitrea Sen. ph.

3. virgula divina čarobna (čarodejna, čudodelna) paličica (palčka, šibica): si omnia, quae ad victum pertinent, quasi virgula divina, ut aiunt, suppeditarentur Ci.

4. occ.
a) kotomer, kotnik, oglomer: Veg.
b) virgula censoria (sicer imenovana obelus) črtica pri kaki besedi, s katero so označili njeno nepristnost: Q., Hier.
c) naglasno znamenje, znamenje naglasa, starejše naglasnica: acutus accentus notatur virgula a sinistra parte in dexteram ascendente M.

vis, acc. vĭm, abl. vī, pl. vīrēs (iz *vīsēs), vīrium, vīribus, f (indoev. kor. *u̯ei- biti krepek, biti močan, ki je morda identičen kor. *u̯ei(ā)- iti za čim, močno se gnati za čim; prim. skr. váyaḥ življenjska moč, mladostna moč, mladostna doba, vīḍúḥ trden, gr. ἴς, pl. ἶνες [iz *Ƒῑ́σ-νες] kita, moč, (Ƒ) ἶφι močno, z močjo, s silo, ἴφιος močen, lat. via, vēnāri, vir)

I. v sg.

1. moč, sila, jakost: celeritas et vis equorum Ci., magna vis eorum (sc. urorum) et magna velocitas C., magna vis virorum C., vis corporis S., iuvenalis O.; o neživih subj.: Sen. ph. idr., vis atque impetus fluminis C., vis tempestatis C., frigorum Ci., venti et aestūs O., utraque vis (sc. frigoris et caloris) V., vis ignea caeli O., solis Lucr., naturae vim obtinet Ci., vis veneni Ci., morbi L., N. = mali O. hudost, aurea O. zlatotvorna moč, te meae si partem animae rapit maturior vis H. smrt; opisovalno: ruunt equites et odora canum vis V. ostrosledni psi, vis vini Ci. ali meri O. močno vino, flammae vim transire N. silni plamen, močan ogenj.

2. occ. krepkost, odločnost, stanovitnost, krepkovoljnost, kremenitost, pogum, srčnost, neustraš(e)nost: non ea vis animo (sc. est) V., Longam multa vi muniet Albam V.

3. (sovražna) sila, nasilje, nasilstvo, nasilništvo: Pl. idr., vis inimica V., repentina vis N. nasilno dejanje, vis tribunicia L., caeli Plin. slabo vreme, nevreme, naves totae factae ex robore ad quamvis vim … perferendam C. zoper vsako (vsakovrstno) silo, ista quidem vis est (Cezarjev izrek pri:) Suet. to pa je sila (nasilje), vim adhibere Ci. oprijeti se sile, poseči po sili, uporabiti silo, vim facere C., L. storiti (delati) silo, biti nasilen do koga, česa, s silo narediti (delati) kaj, vim facere per fauces portus L. siloma (s silo) prodreti skozi … , vim facere quo minus aliquid fiat Dig. ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), da se kaj ne zgodi (ne bi zgodilo), vim facere in aliquem Ter. = vim alicui facere Ci. ali adferre C., N. ali inferre Ci., L. epit., Suet. storiti (delati, prizade(va)ti) komu silo, biti nasilen do koga, nasilno ravnati s kom, uporabiti (uporabljati) silo proti komu, alicui vim et manus inferre Ci., vi vis illata defenditur Ci., vitae suae vim inferre Vell.; (v obscenem pomenu) vim alicui ferre ali adferre storiti (delati) komu silo = posiliti (posiljevati), s silo oskruniti (oskrunjati) koga: clausae vim tulit O., vis est adlata sorori O., propinquus eius imperatoris interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci.; naspr.: vim pati: vim passa est Phoebe O.; vim parare O. oprije(ma)ti se sile, poseči (posegati) po sili, ad vim descendere C. „ponižati se do sile“, oprije(ma)ti se sile (kot skrajnega sredstva), de vi accusari Ci. tožen biti zaradi nasilja, sine vi O.; vis est z inf.: vis est experire Pl. iz poskusa nastane sila; pogosto per vim Ci., C. po sili; tudi abl. vi Ter., Ci., S., L. s silo, siloma, nasilno, multā, maximā, summā vi Ci. idr. po vsej sili, z vso silo, z največjim naporom, vim vi repellere Ci., fit via vi V., manu ac vi S. z umorom in nasiljem, nec vi nec clam (jur. izraz) Ter., Ci., Dig.; vis (v nasprotju s svobodno voljo) sila, prisila, pritisk: quod vos vis cogit, id voluntate impetret Ter., vi cogere C., non vi, sed voluntate alicuius L., N. ne prisiljen(o), ampak … , coronam amor civium, non vis expressit N.; vis včasih = stiska, sila, beda, nesreča, smola, starejše hujava: in summa vi versari, vim alicuius defendere Ci.

4. oborožena sila, napad, naskok, naval, nalet: vim hostium sustinere C., vim barbarorum non sustinuerunt N., ab oppidis vim hostium prohibere C., urbem vi (per vim C.) expugnare L. z naskokom, v naskoku, vim parare L. postavljati se v bran z oboroženo silo.

5. metaf.
a) (duševna in nravna) moč, sila, krepkost, čilost, dejavnost, delujočnost, delovanje, aktivnost, učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, vplivnost: deorum, oratoris, orationis, dicendi, ingenii, conscientiae Ci., eius rei (sc. patriae) tanta vis ac tanta natura Ci., magna vis est in virtutibus Ci., vim magnam habet sanguis paternus Ci., quod ostentum habuit hanc vim, ut … Ci., vis imperii L., consilii N., maximam vim habere ad aliquid C., si qua votis vis est Cu., vis fontis O., vis est in aqua contraria vino O., vis maior Ci., Sen. ph., Col., Plin.
b) (o abstr.) bistvo, jedro, svojstvo, lastnost, značilnost, narava, značaj, pojem, vsebina, obseg, obsežek, pomen, smisel: in quo est omnis vis amicitiae Ci., vis virtutis, nominis, verbi Ci., noverit primum vim, naturam, genera verborum Ci., verbi vim intuentes L., natura atque vis animi Ci., vis et natura divina Ci., eloquentiae vim et naturam explicemus Ci., honesti naturam vimque divisimus Ci., vis et sententia legis Ci., vim formamque villaticae pastionis exponere Varr., cuius (sc. μετωνυμίας) vis est, pro eo, quod dicitur, causam, propter quam dicitur, ponere Q.

6. meton.
a) sila = množina, množica, mnoštvo, obilje, obilica: piscium magna atque altilium vis Luc. fr., vis hominum Pl., servorum Ci., magna (ingens) vis hominum L., magnam vim (sc. hominum) ex equis praecipitavere L., barbarorum maxima vis N., maxima vis auri atque argenti Ci. teža, infinita vis marmoris Ci., vis lacrimarum Ci. potok solza, vis magna iumentorum, telorum, pulveris C.; v pl.: bitumineae rapiunt incendia vires O. grmade, Aetnae vires O. žarečina, lava, magma.
b) evfem. vis genitālis rodilna moč, plodilna moč: struere nidum eique vim genitalem adfundere T. moško seme; pl. vires rodilne moči, plodilne moči = moda ali (du.) modi: Arn., multas vis (gl. opombo spodaj) possidet in se Lucr., sed quasi multae vis (gl. opombo spodaj) unius corporis extant Lucr., veluti castratis viribus Plin. —

II. pl. vīrēs -ium, f

1. telesna moč (telesne moči), telesna sila (telesne sile), moč, močnost, krepkost, jakost, trdnost, čvrstost (naspr. lassitudo): vires adulescentis Ci., militum C., lacertis et viribus pugnare Ci. ali hoc vires nervosque confirmari putant C., me iam sanguis viresque deficiunt C., non viribus aut velocitatibus res magnae geruntur Ci., integris viribus resistere C. s svežimi (čilimi) močmi, corporis viribus aliquem aequiperare N., illi genti inest plus virium quam ingenii N. več telesne kot duševne moči, vires fluunt lassitudine L., eminebat et viribus et specie Cu., solidae stant vires V., validis contorta viribus hasta V., dare (alicui) vires O., Pr. (o)krepiti, (o)jačati, (o)jačiti (koga), resumere vires O. zopet se okrepiti se, zopet se ojačiti, vires equorum O., geminae vires O. (moža in konja).

2. metaf.
a) moči (duha in drugih reči), moč, sila, prodornost: vires oratoris Ci., animi Cu., mentis O., ingenii Q., legum vires O., vires amoris, Gorgoneae O., oleae Ca., herbae sine viribus O., vires austri, fulminis, tormenti O., vires alias aliasque flumina concipiunt O. lastnosti, vires effundite vestras O. mogočno se razlijte, neglecta solent incendia sumere vires H. se navadno okrepi(jo), suae ventis cecidere vires Sen. tr.
b) moč (moči) = zmožnost: pro viribus Ci. po svoji zmožnosti (moči), po svojih zmožnostih (močeh), glede na svoje zmožnosti (moči), supra vires H. preko svojih moči, preko meja zmožnosti, neque suarum esse virium decernere C. da ne zmorejo; pesn. z inf.: nec mihi sunt vires inimicos depellere tectis O. nimam dovolj moči, ne (z)morem.

3. meton. vojna moč, bojne moči, oborožene (bojne, vojaške) sile, vojaške čete, vojska, armada: praeesse … exercitui, ut praeter auctoritatem vires quoque ad coercendum haberet C., concidat et vires Graecia magna suas O., et mihi sunt vires O., Orientis vires V., undique contractis viribus signa cum Papirio conferre L., satis virium ad certamen L., quid abesset virium L., nobis ad auxilium belli exiguae vires V., viribus aequis dimicare Cu., non viribus aequis (sc. certare) V., vis virium L., robur virium L., Cu. jedro vojske, cvet vojske (vojaštva).

Opomba: Gen. sg. vīs: T., Icti.; dat. sg. vī: Auct. b. Afr.; star. nom. pl. vīs: Lucr.; acc. pl. vīs: S. fr., Lucr., Messala ap. Macr.

voluhar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija die Schermaus (veliki Ost-Schermaus, zahodni West-Schermaus, mali Erdmaus)

voz¹ [ó] moški spol (-a; -ovi) der Wagen (bojni Streitwagen, Kampfwagen, lovski Jagdwagen, s pridelki Erntewagen, za seno Heuwagen); dvovprežni/večvprežni: der Mehrspänner, enovprežni: der Einspänner; transportni: das Fuhrwerk; majhen, ročni: der Karren
voz s ponjavo, pokrit voz der Planwagen
figurativno sončni voz der Sonnenwagen
Tespisov voz (potujoče gledališče) der Thespiskarren
Mali voz astronomija Kleiner Bär, Kleiner Wagen
Veliki voz Großer Bär, Großer Wagen
en voz (količina) die Fuder
(sena die Heufuder), eine Fuhre, eine Wagenladung
voznik voza (vprege) der Fuhrmann
promet z vozovi (z vprežnimi vozili) der Fuhrwerkerverkehr
vpreči konje v voz Pferde vor den Wagen spannen
ne pustiti se vpreči v voz figurativno sich nicht einspannen lassen

vóz carriage, cart; car; (tovorni) lorry; wag(g)on; (kočija) coach

Veliki vóz astronomija the Great Bear, Charles's Wain (ali the Wain, arhaično Arthur's Wain), the Plough (ZDA Plow), ZDA pogovorno the (Big) Dipper
Mali vóz astronomija the Little Bear, ZDA the Little Dipper, arhaično the Cynosure
poln vóz cartload, cartful
jedilni vóz (železniški) dining car, diner
lojtrski vóz rack waggon, spar waggon
oklopni vóz armoured car
pogrebni vóz hearse
poštni vóz (železniški) mailcoach, (nekdaj) stagecoach
prtljažni vóz luggage van
spalni vóz sleeping car, sleeper
železniški vóz railway carriage, ZDA railroad car
vóz za prevoz pohištva furniture van
vpreči vóz pred konja (figurativno) to put the cart before the horse

vóz voiture ženski spol ; (tovorni, na pisalnem stroju) chariot moški spol ; (dvokolesen) char moški spol ; charrette ženski spol ; (železn.) wagon moški spol ; (avto) voiture ženski spol, familiarno bagnole ženski spol ; (sena, drv itd.) charretée ženski spol

bojni voz (zgodovina) char de guerre
dirkalni voz voiture de course, familiarno bolide moški spol
jedilni voz (železn.) wagon-restaurant moški spol
lojtrski voz chariot à ridelles
mrtvaški voz corbillard moški spol, fourgon moški spol mortuaire automobile
prtljažni voz (železn.) fourgon moški spol (à bagages)
rešilni voz (voiture d')ambulance ženski spol
selitveni, pohištveni voz voiture de déménagement
spalni voz (železn.) wagon-lit moški spol, sleeping moški spol
tramvajski voz (voiture de) tram(way)
Veliki (Mali) voz (astronomija) Grande (Petite) Ourse
voz za vodo citerne ženski spol

vóz (-á) m

1. carro:
vpreči konja v voz attaccare il cavallo al carro
seneni voz carro di, del fieno
gnojni, kmečki, lojtrski voz carro del letame; carro contadino, carro a rastrelliera

2. žel. vagone, carrozza, vettura:
jedilni, poštni, potniški, živinski voz vagone ristorante, carro postale, carro passeggeri, carro merci

3. žarg. (avtomobil) vettura, macchina:
rešilni voz autoambulanza, ambulanza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpreči koga v svoj voz attaccare qcn. al proprio carro
vleči zakonski voz essere sposati
hist. bojni voz carro da guerra, carro falcato
astr. mali, veliki voz Piccolo carro, Gran carro
žel. motorni voz automotrice
voj. municijski voz carro munizioni
voz za prevažanje tovora barroccio
žel. voz za prtljago bagagliaio

vóz carro m ; (vozilo) vehículo m ; (kočija) coche m , carroza f ; (dvokolesen) carreta f

bojni voz (hist) carro de guerra
jedilni voz (železnica) coche m restaurante
mrtvaški voz coche m fúnebre
pohištveni (selitveni) voz carro de mudanza, camión m de mudanza (oblazinjen acolchado)
prtljažni voz furgón m
rešilni voz (avto) coche m ambulancia, ambulancia f
salonski voz (železnica) coche-salón m
spalni voz (železnica) coche-cama m, A coche dormitorio
smetarski voz carro de la basura
tovorni voz carro de transporte, camión m
Veliki (Mali) voz (astr) la Osa Mayor (Menor), el Carro Mayor (Menor)
železniški voz vagón m
škropilni voz camión m de riego
tramvajski voz coche m tranviario
stanovanjski voz (prikolica) remolque-vivienda m

vránac -nca m konj vranec; veliki vranac zool. veliki kormoran, Phalacrocorax carbo; mali vranac zool. mali kormoran, Halietor pygmaeus

vrečar [é] moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija das Beuteltier (orjaški Riesenbeuteltier)
… vrečar Beutel-, -beutler
jazbec vrečar der Beuteldachs
krt vrečar der Wühlbeutler, der Beutelmull
mali leteči vrečar der Zwergflugbeutler
veliki leteči vrečar der Riesenflugbeutler
medvedek vrečar (koala) der Koala
mravojedi vrečar der Ameisenbeutler
obročastorepi vrečar plezalec der Ringschwanz-Kletterbeutler
perorepi vrečar der Federschwanzbeutler
vrečar plezalec der Kletterbeutler
polh vrečar der Schlafmausbeutler
progasti veveričji vrečar der Streifenkletterbeutler
rilčasti vrečar der Rüsselbeutler
vrečar skakač der Springbeutler
vrečar svinjenožec der Stutzbeutler
volk vrečar der Beutelwolf
zverski vrečar der Raubbeutler

vrtni polž moški spol živalstvo, zoologija naddružina: die Schnirkelschnecke, družina: die Hainschnecke
veliki vrtni polž živalstvo, zoologija die Weinbergschnecke (hrapavi Gesprenkelte)
mali vrtni polž živalstvo, zoologija die Schnirkelschnecke, die Bänderschnecke (gozdni Hain-Bänderschnecke, vrtni (vrtnik) Garten-Bänderschnecke)

W, w [dʌ́blju:] množina Ws, W's

1. samostalnik
(črka) W; w

a capital (ali large) W veliki W
a little (ali small) w mali w
W samostalnik predmet v obliki črke W

2. pridevnik
ki ima obliko črke W

w, W f, m (vu doppio, doppio vu) (črka) w (dvojni v):
w minuscola, W maiuscolo mali w, veliki W
w come Washington w kot Washington (pri črkovanju)

Wagen, der, (-s, -) voz; Eisenbahn vagon; (Personenwagen) avto; von Straßenbahnen: voz; für Kleinkinder: voziček; Technik, auch bei Schreibmaschinen: voziček; bei Seilbahnen: kabina; Astronomie Kleiner Wagen Mali voz; Großer Wagen Veliki voz; Pferde vor den Wagen spannen vpreči konje v voz; abwarten/sehen, wie der Wagen läuft počakati, kaj bo iz tega; jemandem an den Wagen fahren/pinkeln/pissen grobo jo pokazati (komu); sich nicht vor jemandes Wagen spannen lassen ne pustiti se vpreči v voz (koga)

Waldgärtner, der, Tierkunde großer Waldgärtner veliki borov lubadar; kleiner Waldgärtner mali zalubnik

Westentaschenformat, das, im Westentaschenformat v malem žepnem formatu; figurativ Politiker: za v mali žep, minimini