Franja

fásati (fášem) perf., imperf. pog. (prejeti, dobiti) ricevere in dotazione:
fasati klofuto prendersi uno scappellotto
fasati jo (v nogo, v roko) buscarsi una pallottola, essere ferito (alla gamba, al braccio e sim.)

faute [fot] féminin napaka, pogreška, pomota; pregrešek, krivda; pomanjkanje; religion greh; juridique zanikrnost

faute d'autrui krivda neke tuje osebe, nekoga drugega
faute de calcul računska napaka
faute de conduite (automobilisme) napaka pri šofiranju
faute dactylographique, de frappe tipkarska napaka
faute d'impression tiskarska napaka
faute d'inattention napaka iz nepazljivosti
légère, d'orthographe, de prononciation lahka, pravopisna, izgovorna napaka
sans faute nezmotljivo, gotovo
vous viendrez sans faute? boste gotovo prišli?
faute de temps, d'argent zaradi pomanjkanja časa, denarja
faute de mieux ker ni nič boljšega
faute de savoir ker nisem vedel
faute d'avoir été avisé ker ni bil obveščen
faute de quoi drugače, sicer
c'est ma faute, c'est de ma faute to je moja krivda, jaz sem kriv
à qui la faute? kdo je (tega) kriv?
qui fait la faute, la boit (proverbe) kdor je to juho skuhal, jo mora tudi pojesti
faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili jé vrag tudi muhe
exempt de faute brez napake
corriger une faute popraviti napako
être en faute biti kriv, commerce biti v zamudi
faire faute manjkati, biti pogrešan, pogrešati se
faire une faute au jeu napraviti napako pri igri
ne pas se faire faute de quelque chose česa ne zamuditi, izdatno kaj uporabljati, rabiti
il ne se fit pas faute de pleurer izjokal se je
faire, commettre une faute napraviti, zagrešiti napako
prendre quelqu'un en faute koga pri pregrešku zalotiti
rejeter la faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
se sentir en faute čutiti se krivega
tomber en faute zakriviti kaj, pregrešiti se s čim, religion napraviti greh

feather¹ [féðə] samostalnik
pero, perje; čopek; pena na morskem valu; vrsta; razpoloženje

birds of a feather flock together enak se druži z enakim, ene vrste ptiči skupaj letijo
to be in full feather imeti dosti denarja
a feather in one's cap hvalevredna odlika
to crop s.o.'s feathers pristriči komu krila, ponižati ga
in grand feather v svečani obleki, našemljen; odličnega zdravja
in high feather dobre volje; dobrega zdravja
to knock down with a feather močno presenetiti
ameriško, sleng feather merchant zmuzne; vojska, sleng civilist
fur and feather zveri in ptice
to ruffle s.o.'s feathers dražiti koga
to show the white feather popihati jo; biti strahopeten
to smooth s.o.'s ruffled feathers pomiriti koga
a broken feather in one's wing napaka v značaju
the vessel cuts a feather ladja pluje s polno paro

febris -is, f (febris je prvotno i-jevsko deblo, od tod acc. febrim, abl. febrī; pozneje po analogiji febrem, febre, a vedno še gen. pl. febrium) mrzlica, vročica: appellamus a fervore febrim Varr., febri iactantur homines aegri Ci. mrzlica jih trese, in febrim (in febres Cels.) incidere Ci., febrim habere Ci., ad urbem cum febri venit Ci., f. fervida Lucr., acuta, lenta, magna Cels., febribus uror anhelis O. ležim težko sopihajoč v hudi vročici, mederi febribus Plin., febrem facere Mart., ebre affici Suet., febri perustus Plin. iun., febre aestuare Hier. vročina ga kuha; pren.: scio hoc, febrim tibi esse, quia … Pl. da te popada mrzlica. Ker je bila mrzlica v Rimu zelo običajna bolezen, so jo častili kot boginjo (Febris Mrzlica), posebno na Palatinu: Ci., Val. Max.

fec inter.

1. (izraža odpust) marsc, via marsc:
ubogaj ali pa od hiše fec! ubbidisci o via di casa marsc!

2. (izraža naglo kretnjo) zac:
če ne plačate elektrike, jo bomo odklopili — fec se non paga la luce, gliela tagliamo, zac

fejst pridevnik
1. neformalno (dober; krasen) ▸ belevaló, klassz, frankóDober fant je bil, fejst poba. ▸ Jó fiú volt, klassz srác.
Ne razumem, kako lahko iz tako zoprnih otrok postanejo tako fejst ljudje. ▸ Nem értem, hogy ellenszenves kölykökből hogyan válhatnak ilyen klassz emberek.

2. neformalno (privlačen; postaven) ▸ fess, dögösMeni je všeč ženska, za katero rečeš, da je fejst baba. ▸ Nekem az olyan nő tetszik, akire azt mondhatod, hogy dögös.

ferō, ferre (glede konjugacije iz prezentovega debla tvorjenih obl. gl. lat. slovnico), pf. tulī (star. in pesn. tudi tetulī) in sup. lātum (iz *tlatum); prim. tollō -ere (ferō iz indev. kor. *bher- nesti, nositi; prim. gr. φέρω = lat. ferō, gr. φέρετρον = lat. feretrum, gr. φορμός koš, gr. φώρ = lat. fur, gr. -φορος = lat. -fer [npr. gr. καρπο-φόρος = frugi-fer, … ], lat. ferculum, fertilis, fors, fortuna, umbr. fertu = lat. ferto, sl. brati, breme, breja).

I.

1. nesti, nositi: onus Ter. sex talenta … argenti Pl. ali magnum talentum Q. lectica ferri N. dati se nesti (nositi) v nosilnici, f. sacra V., H. (z umerjenimi koraki) nesti darilno orodje, Caecuba vina H.; kot voj. t. t.: f. hastilia, parmam loricam V., arma ferre posse C. sposoben biti za orožje, arma f. contra aliquem Ci., N., O. ali in aliquem L. ali adversus (adv.) N. ali (pesn.) alicui Sil. = bojevati se zoper (koga), arma f. pro aliquo ali de aliqua re O.; pesn.: signa V., L. ali tela V. napasti, tela coniuncta (skupno) O.; telesni del, ki nosi, v abl.: escam ore V. cadaver humeris, cervice ingum H., robora umeris O., Coricam humeris Q., aetherium axem cernicibus O., aure duos lapides O., patrem tergo O. (o biku, ki hoče obrejiti kravo), censūs (vse imetje) corpore suos O.; s praep.: Lausum super arma V. na ščitu, leonem super terga Val. Fl., nectar in ubere O., in ungula equi (venenum) Iust.; tako tudi: arma in sarcinis Cu.; prae se pugionem Ci., puerum prae se (in essedo) Suet.; preg.: ferre aliquem in oculis Ci. ep. ali (elipt.) aliquem in oculis (sc. ferre) Ter. rad videti koga, ljubiti ga (kot punčico v očesu). Krajevno z določilom smeri na vprašanje: Kam?: f. pabula domum Ci., scyphos ad praetoris domum Ci., in Capitolium faces Ci.; exanimum in castra L., signa in hostem L. iti nad sovražnika ali signa infesta ad urbem Romam L. iti nad rim. mesto, napasti ga in proelia manum V. boriti se; quā impetum tulisset Iust. kamor je bil usmeril svoj napad; pesn. z dat. smeri: corpus tumulo, stabulis ignem V. Odkod?: rem domo Ci., thymum de montibus V., caesum ex proelio L.

2. occ.
a) na (v) sebi nositi: mihi quaecumque feram mortalia demant O., rami poma ferentes O.; ventrem f. L. ali utero f. Iust. (o ženskah) noseča biti, aliquem f. Tib.; pesn. aliquem alicui f. Sil. koga komu roditi; toda: liberos f. ex uxore ali samo liberos ferre Suet. = liberos tollere; f. ventrem Varr. ali partum Plin. (o živalih) breja biti.
b) (noseč) roditi, obroditi: terra fruges ferre potest Ci., f. fruges, māla V., fereus arbor V. sadno drevo, caput impedire … flore terrae quem ferunt solutae H., tura ferat floresque tellus O., quae si tulisset Achaia Plin. iun.; abs.: ferundo arbor peribit Ca.; pren.: tulit Sicilia tyrannos Ci., haec aetas oratorem prope perfectum tulit Ci., ea aetas poëtam tulit N., non me Troia tulit V., Curium tulit paunertas H., monstra f., Crete tulit miracula O., paucissimos eloquentes litterae tulerunt Q., hos aetas tulit Plin. iun.

3. metaf.
a) (kaj abstraktnega) nositi, imeti: Basilus sororis filium nomen suum ferre voluit Ci. ep., nomen ferat, aequus iniqui H., f. nomen Aemilii Pauli L., alienam personam L. „tujo vlogo igrati“ = pretvarjati se; često pren. kaj kazati, razglašati, (na znanje) da(ja)ti, razodevati: imaginem alicuius Pl. podobo (postavo) koga kazati = po krivem se predstavljati (za) koga, palam f. Pl. javno kazati, auctorem senatūs exstinctum laete atque insolenter tulit Ci., eum ipsum dolorem hic turit paulo apertius Ci. (po)kazal je prešerno veselje nad tem, da … , (naspr. f. occulte Ter., obscure Ci., clam L. prikrivati, zatajevati), ut se fert ipse Ci. ep. kakršnega se sam kaže, f. patrium uitorem ora O., avum Marcum Antonium T. Marka Antonija za deda predstavljati, ad coniuges vulnera ferunt T. soprogam kažejo, laetitiam vulta ferens T., in notitiam alicuius f. Plin. iun. na znanje dati komu; v enakih pomenih tudi reklo prae se ferre aliquid: eam laudem Africanus cognomine ipso prae se ferebat Ci., magnum animum ferre prae se Q. ali voluntatem prae se f. Suet.; z ACI: hunc prae se tulisse illo die Roma exiturum Ci., prae se ferens (izjavljajoč), si quid decernerent, intercessurum L., tako tudi: prae se ferentes vera ornamenta matronarum pudicitiam, non vestes esse Iust.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nec prae se fert, aut qui sit aut unde veniat Ci.; occ. se f. aliquem po krivem kazati (delati, oznanjati) se koga: Vell., Suet., fers te nullius egentem H., qui se … Amyci de gente ferebat V., se oriundum a magno Alexandro ferens L.
b) nositi, prenesti, (pre)trpeti, strpeti, prestati, prebiti, vzdržati: miserias Ter., poenam Ci., contumaciam alicuius Ci., furta rapinasque Ci., frigus, sitim, famem Ci., laborem N., ferens laborum T., f. vetustatem upirati se starosti = držati se (o vinu) Ci., (o knjigah) O., f. diem … carmina nostra valent Sil. pretrajati, f. mala O.; pogosto v nikalnem obratu: eius avaritiam cives ferre non potuerunt Ci., vix dolorem ferebamus Ci., impetum hostium non ferre C.; z acc. personae: fer me Ter., quem ferret, si parentem non ferret suum Ter., optimates quis ferat? Ci., hos consules fasti ulli ferre possunt? Ci., non tulit hunc N. ni ga mogel prenesti, aliquem non ferre O. koga za neznosnega imeti, ne moči ga videti, nec quenquam iam f. potest … priorem Lucan., f. talem regem Q.; od tod gerundivum vix ferendus 3 komaj znosen, non ferendus 3 neznosen: potentia vix ferenda, homo non (vix) ferendus Ci., tyrannum non ferendum distitabat N.; v neutr. tudi z ACI: non ferendum (est) dicere praetorem Ci., quasi non esset ferendum se victum decessisse Ci.; z inf.: vultum eius videre ferendum vix erat Ci., ferre abs.: non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti, ultra non tulit Suet.; z inf.: servo nubere nympha tuli O.; z ACI: ferunt aures hominum illa … laudari Ci., non feret adsiduas potiori te darc noctes H., non tulit in cineres labi sua Phoebus … semina O.; s quod (da): quod rapta, feremus O.
c) (z adv. določili) kaj kako prenesti, vdati se v kaj, pokoriti se, ukloniti se čemu, pristati na kaj: egestatem suam facile f. Ci., f. aliquid animo aequo (ravnodušno) Ci., f. clementer, fortiter ac sapienter Ci., f. animo meliore, mitius O.; poseb. v izrazih nezadovoljstva: aliquid graviter f. Ter., Suet., Iust. ali aegre f. težko kaj prenesti, nejevoljen biti zaradi česa, zamalo se zdeti komu, illud facinus graviter tulit Ci., id pater aegre tulit O., quam rem nobilitas aegerrime tulit S. in to je plemstvo zelo težko preneslo, f. aliquid anxie S. ali inique (iniquo animo) L. jeziti se nad čim, moleste fers de illo Ci. jeziš se nad njim (nanj), indigue f. N., Suet., Iust., Amm. ali perindigue f. Suet. (zelo) za zlo vzeti (jemati), (hudo) zameriti. Skladi: α) z ACI: graviter sibi dari uxorem ferunt Ter., indigue ferunt clementiam in crudelitatem esse versam Ci., moleste f. coeperunt Heraclium profugisse Ci. β) s kavzalnim stavkom: quod adventu tuo ista sabsellia vacuefacta sunt, quo animo id ferendum putas? Ci. γ) posamič s quin: tacite eius verecundiam non tulit senatus, quin … voti liberaretur L.

II.

1. prinesti, podati, izročiti: quod fers, cedo Ter., f. partem domum suam N., dicta, iussa, responsa V., manum ad volnus V., dona imperat ad navīs ferri V., mella ferunt apes (namreč v satovje) H., ursos f. domum O., ceram O. (voščeno) pisemsko tablico, tabellis verba ferenda dedit O., f. alicui epistulam Cu., f. dextram Cu. ali dextras T. ponuditi roko, (roke) stisniti, alicui aliquam Ci. (za ženo) ponuditi, condicionem (alicui) Pl., Ter., Ci. ep. ali condiciones tristes L. postaviti, postavljati, alicui condicionem C. ponuditi; z metaf. obj.: f. alicui salutem Ci., alicui subsidium C. alicui auxilium Pl., Ci., O., Iust. ali opem Ci., N., H., Suet. prinesti pomoč = pomagati, non auxilium sed fletūs tulit (zevg.) O. ni prišel na pomoč, temveč je povzročil jok, fidem f. alicui V. vero (up, zaupanje, besedo) dati komu, nomen ali aliquem ad sidera (in astra) f. V. povzdigovati do zvezd, kovati v zvezde, matri f. complexum L. ali alicui amplexum O. objeti hoteti, objeti, alicui f. oscula O. poljubljati koga, clausae vim tulit O. je storil silo, jo je posilil; v pomenu kaj prizadeti, povzročiti, res fraudem mihi fert Ci. mi prizadeva škodo, fraudem f. L. izvesti zvijačo, perniciem alicui cum scelere L., f. alicui fastidia V., sitim morbosque V., fidem operi V. dati delu potrdilo, potrditi ga, animos et pectora V. dati srčnost in odločnost, alicui luctum lacrimasque L., lamenta Sil.; pesn.: alicui plāgam f. V. udariti koga, vulnera membris O. zadati, verbera in aliquem O. tepsti (biti) koga.

2. occ. prinesti, darovati, plačati: inferias absenti V., suprema cineri V. izkazati zadnjo čast, comiti pia iusta Val. Fl., munera templis, sacra divis, lances ali liba Baccho V., crinem Diti V. posvetiti, žrtvovati, tura altaribus ali in aras O., nymphis coronas O., f. libamina Val. Fl., tudi: preces Iunoni V. prinašati, vota ad deos O. bogovom obljubljati, vota Val. Fl., diis vota precesque Sil.; Sicilia hoc vectigal ferat potius populo quam magistratibus Ci., alicui tributum f. L., Cu. ali tributa f. O. plačevati.

3. metaf.
a) komu kaj (skrivaj) prinesti, naznaniti, sporočiti, povedati: flagitia ad aliquem Ter., fas omnia ferre ad auras V. spraviti na dan, si vera feram V., Ascanio ferat haec V., ea vox laborum tulit finem V. ta glas je … obetal … ; z ACI: mihi fama … tulit fessum … te … procubuisse V., Prognen ita velle ferebat O., tormentis servorum Macronem praesedisse commentarii ad senatum missi ferebant T.; occ. kot držpr. in jur. t. t. α) (kak zakon idr.) sprožiti, svetovati, predlagati (predložiti), dognati: legem f. N., Suet., Fl., hanc ipsam legem Gracchus tulit Ci., Caesare leges ferente Ci., omnibus fastis diebus legem ferri licet Ci., legem f. de aliqua re Ci. ali s finalnim stavkom Vell., rogationem f. de aliqua re, de aliquo, contra (in, ad) aliquem Ci., L., rogatio a consulibus lata est Ci., privilegium f. de aliquo Ci.; tudi samo ferre = svetovati, predlagati: nihil de iudicio ferebat Ci., f. de aliqua re, ut … , f. ad populum (narodu), ut … Ci., tulisti de me, ne reciperer Ci., nihil de me tulisti, quo minus essem in civium numero Ci. nisi dal nobenega pravega nasveta, da naj ne bom več štet med državljane, f. ad plebem, vellent iuberentne … L.; brezos.: lato ad populum, ut … L. β) (svoj glas) oddati, glasovati (o posameznikih in o narodu): sententiam f. Q., Amm. pravzaprav „svoj glas nesti v posodo“, vos sententiam per tabellas feretis Ci., quidnam sententiae ferrent iudices Ci., de quo foedere populus sententiam non tulit Ci.; tako tudi: suffragium (glas) f.: Suet., Iust., cum omnes principes civitatis suffragium se ferre de civitatis salute censebant Ci., exercitu suffragium ferente capitis absentes damnantur N., neque quisquam iudex ausus est de eo ferre suffragium N.; suffragia f. tudi = glasove dobiti: Suet. (Iul. 13). γ) (sodnika) svetovati, predlagati: quom ei M. Flaccus … P. Mucium iudicem tulisset Ci., multi privatim ferebant Volscio iudicem L., provoco ad populum eumque tibi … iudicem fero L.
b) (z abstr. subj.) nanesti, zahtevati, hoteti, določiti, dovoliti: ut natura fert, quae fert adulescentia, dum aetas tulit, quod fors feret, Ter., uti fors tulit S., si fors tulit O., multa fert lubido Ter., quae … lubido victorum fert S., ita natura rerum fert, ut (quantum Q.) mea fert opinio, ut opinio et spes fert, si vestra voluntas feret Ci., si res feret Ci. če mora tako biti, si res ita tulisset L., tamdiu pependit, quamdiu voluntas Apronii tulit Ci., si fert ita corde voluntas V., Troiae sic fata ferebant V., quid iste fert tumultus … ? H., congressūs primi sua verba (običajne pozdrave) tulerunt O., ut vires nostrae tulerunt Q.; elipt.: si ita ferret (sc. res) T. če bi moralo tako biti, če bi moralo priti do tega.
c) (izdatke in dohodke) v gospodarsko knjigo zapisati, vpisati, vknjižiti: f. acceptum (accepto) ali f. expensum, gl. pod ac-cipiō in ex-pendō.
č) ferri = nanašati se na koga, tikati se ga, zadevati koga: quod ad Bithynios ferretur Plin. iun.

III.

1. okrog nositi, v pass. = krožiti, biti objavljen: cuius (Periclis) scripta quaedam feruntur Ci., et orationes eius (sc. Senecae phil.) et poëmata et epistolae et dialogi feruntur Q., multorum de utraque arte commentarii feruntur Suet., fertur epistola eius Vop.

2. metaf.
a) ustno raznašati, širiti, razširjati: inimici famam Pl., fertur imprimis (hoc dictum) Ter., f. haec omnibus sermonibus C., sermonibus bella L., tanto opere ferri Ci., f. carmine laudes V., vivus per ora feror V. živim v govorici ljudstva, V. (po Eniju) fama fertur V., ita (eadem) fama ferebat O., vulgo ferebantur versus Suet., ferebatur per oppida rumor Sil.; occ. slaviti, proslavljati, poveličevati, povzdigovati: vestrum iter … omnia saecula laudibus ferent L., f. aliquem insigni laude V., praecipuā laude fertur N., nostra semper feretur pugna illa Ci., caelo (dat. smeri = do neba) facta ferebat Sil., supra f. aliquem T.; s predik. določilom act.: hunc (Mercurium) omnium inventorem artium ferunt C., Servium conditorem famā f. L.; pass.: (Atticus) in pueritia nobilis inter aequales ferebatur N., Macedones milites eā tum erant famā, quā nunc Romani feruntur N., Atheniensium res gestae … fuere … aliquanto minores … quam famā feruntur S., felix et dis cara feror O.
b) splošno trditi, (povsod) praviti, pripovedovati, izjavljati, izrekati: eam rem vulgo f. L.; v act. z ACI: homines morbos magis esse timendos … ferunt … quam Tartara leti Lucr. memini ita f. se-nes V., hand dubie ferebant Minucium Fabio (se) praelaturos L. splošno so prav nedvomno trdili (izjavljali); fama fert govorica gre, govori se: regnum eum adfectare fama ferebat L., simul excessisse Augustum et rerum potiri Neronem fama eadem tulit T.; kot vrinjeni stavek: Aristaeus, qui (ut Graeci ferunt, Liberi filius) inventor olei esse dicitur Ci., Hannibal, ut ipse fert, aemulus itinerum Herculis est L., philosophia, ut fertur (kakor pravijo), virtutis continet disciplinam Ci., sicut fama fert L., Cu., ita fama ferebat O. Pogosto ferunt pravijo, baje z ACI: ab eo se leges ferunt accepisse Ci., (ficum) Romularem vocatam ferunt L., scelus expendisse merentem Laocoonta ferunt V. priores hinc Lamias ferunt denominatos H., affectasse ferunt regnum caeleste Gigantas O., Siciliam ferunt angustis quondam faucibus Italiae adhaesisse Iust.; v pass. z NCI: in Sicilia locus esse fertur Ci. je baje kraj, Ceres fertur fruges … mortalibus instituisse Lucr., quam (Karthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus … coluisse V. je baje bolj gojila kot … , Scaurus auctor et socius Bestiae ferebatur S. je splošno veljal za … , Teucer … tempora populea fertur vinxisse coronā H., non sat idoneus pugnae ferebaris H. nisi veljal za … , mecum certasse feretur O. pravili bodo o njem, da … , hvalili ga bodo, da …

IV.

1. od nekod odnesti, odvesti, odpeljati, odgnati, s seboj vzeti: nihil aliud ex certamine L., argenti magnum dat ferre talentum V., cratera (ei) ferre dederat V., ferunt ipsa aequora classem V., corpora nullis funeribus feruntur O. se pokopavajo (shranjujejo), cineres secum f. O., cibaria f. (sc. secum) Cu., unda navem f. coeperat, te venti ferebant Val. Fl.; pren.: feruntur … ex optimis naturae et veritatis exemplis Ci. povzete so iz, … (posnete so po) … , veniam peto feroque L. prosim in jemljem, aliquid tacitum f. „kaj kot zamolčano s seboj odnesti“, npr. non tacitum feres Ci. = ne bom molčal, ne id quidem ab Turno tulisse tacitum ferunt L. da Turnus ni molčal niti ob tem, f. aliquid inultum Ter. ali impune C. kazni za kaj uiti, ut fecunda fores, haud impune feres O. za to ne uideš kazni, ne bo ti ušlo, tako tudi: non feret, quin vapulet Pl. brez tepežnice, (šibe) ne uide; hanc sine me spem ferre tui V. daj, da se tega o tebi nadejam, genus incertum de patre ferebat V. držal se ga je negotovi rod (rod od negotovega očeta), solacia mortis ad Manes f. O. s seboj vzeti.

2. occ. kaj (kot plen) odnesti, odvesti, ugrabiti, uropati, oropati, upleniti, opleniti, (od)vzeti, pobrati, unesti: eo fit … , ut … cum ripa simul avolsos ferat Aufidus H., (venti) maria ac terras ferant secum V., f. armenta V. ali trabes solidas O. (o vodi), Turnum fert aequore turbo V., alii rapiunt … feruntque Pergama V. plenijo, iuvencos f. Mart. ubiti; poseb. ferre et (atque) agere (gl. ago I., 2., b): res sociorum ferri agique vidit L. videl je zaveznike do golega oropane; pren.: inania venti verba ferunt O. omnia fert aetas V. vzame, te fata tulerunt V., ni me Fortuna inimica tulisset V.

3. metaf. kaj (kot plačilo, nagrado, dobiček) odnesti = kaj dobiti, pridobiti, prejeti, steči (si), doseči: quod posces, feres Pl. f. praemium Ter., Cu. ali praemia H., Sil., Iust. (toda: di tibi … praemia digna ferant V. naj ti za to dajo … , f. munus Tib., munera, munuscula, mercedem H., pretium H., Suet., pretium certaminis O., dona Val. Fl., partem praedae Ci., responsum (ab aliquo) Ci., C., ego laboris mei, vos virtutis vestrae fructum feretis Ci. f. fructūs ex re publ. uberes Ci., fructūs ex fortuna Vell., palmam, primas Ci., laudem C., laudem gratiamque (v zahvalo) apud omnes L., gratiam alicuius rei (za kaj) L., victoriam ex hoste L. doseči zmago nad sovražnikom, premagati ga, honorem virtutis O., gaudia O. užitek čutiti, imeti, caelum et terra ferunt aequos calores O., f. damna O. škodo trpeti, odium ex servitute Q.; kot držpr. t. t. suffragia (alicuius) f. Ci., Suet. ali in tribu puncta f. Ci. dobiti glasove koga ali v občini, centuriam, tribūs f. Ci. dobiti glasove centurije, občin, nec quicquam illis comitiis nisi repulsam tulit Ci. ni odnesel (dobil) nič drugega kakor zavrnitev = propadel je.

V.

1. (nesoč ali vzdigujoč) premakniti: fer pedem Pl. pojdi, idi, qui huc in hanc urbem pedem … numquam intro tetulit Pl., numquam huc tetulissem pedem Ter., pedem f. choris H. nogo vzdig(ov)ati, i, quocumque pedes ferent H. te noge poneso, ferte pedem V. pridite, domum pedem f. V. ali retro pedem f. O. domov iti, nazaj iti, (Camilla) mare per medium ferret iter (= pedem) V. bi hodila, gradum contra f. Pl. naproti iti, f. gradum V., O., Sil. korakati, ingentes gradus O. široko stopati, gressum in castra V. ali gressūs per urbem O. korakati, vestigia O. kreniti, lassos passus O. truden hoditi, membra trementi passu O. noge s tresočimi se koraki premikati, manus ad colla O. iztegniti; v pomenu obrniti: ad caelum fulmina oculos circum omnia Lucr. obračati, ora huc et illuc, pectus in hostem V. caelo (dat. smeri) caput, animum V. ali manus H. proti (k) nebu obrniti, povzdigniti; kot voj. t. t.: signa f. C., L. bojna znamenja dvigniti = vzdigniti se, odpraviti se na pot, odriniti.

2. metaf. nesti, gnati, peljati, vesti, privesti, voditi: in eam partem, quo (kamor) ventus fert C., eodem, quo ventus, ferebat (aestus) T., venti ferentes V., O., Plin. iun. ugodni, ventus secundus et ferens Sen. ph. ugoden in vožnjo pospešujoč, ventus fert classem V., itinera duo, quae … ad portum ferebant C. sta držali v … , via, Tartarei quae fert Acherontis ad undas V., quā via ad Veserim ferebat L., in Persidam ferens via Cu., fert via eadem Plin. iun.; v pass.: navis tempestate Naxum ferebatur N. nevihta je zanašala ladjo; pren.: si qua ad verum via ferret inquirentem L., ad speluncam signa ferebant V., incerti (sumus), quo fata ferant V., rem supra ferre quam fieri potest Ci. čez meje mogočega povečevati, famā incerta in maius ferri solent L. se poveličuje, se pretirava (v sl. bolje act.), quo cuiusque animus fert, eo discedunt S., istuc mens animusque fert H., quem tulit ad scaenam ventoso gloria curru H. ki ga je slavohlepnost … pripeljala k dramatiki, ira Romanos per hostium aciem tulit L., nisi te virtus ad maiora tulit O.; z inf.: fert animus … dicere formas O. mika me opevati, si maxume animus ferat (sc. in his locis esse) S., tule-rat animus … castra occupare Suet., nos … exscindere Thebas mens tulit Stat.

3. hitro premakniti (premikati) se, gibati se, iti, kreniti, napotiti se, planiti, dreti, dreviti, hiteti, leteti ipd.;
a) refl.: se extra tecta f. V., domum se nocte ferebat V., qua se cumque furens … tulit … virgo V., qui se ferebat V. ki je hodil s ponosnim korakom, talem se ferebat per medios V. tako je hitela skozi sredino, se ferre alicui obviam Ci. ali obvium V. komu naproti hiteti, palam se ferre Suet. javno se kazati; od tod se ferre aliquem kazati se koga, javno nastopiti kot: quem sese ore (usteč se, ponašajoč se) ferens V., ingentem sese clamore ferebat V. s kričanjem se je oblastno bahal, f. se suasorem, libertum se populi Rom. L., se consulem T.; posamič act. = refl.: quem procul conspiciens ad se ferentem (sc. se) extimescit N. naproti drvečega; o stvareh: si qua forte ferant se vestigia V. ko bi se pokazali, halitus se ad convexa ferebat V. se je dvigala; med.: stellae circum terram feruntur Ci. se premikajo, krožijo, vitis ad terram fertur Ci. se nagiba, ad eum omni celeritatem ferebatur C., Rhenus citatus fertur per … C. hitro dere, solus ego in Pallanta feror V., rapidis feruntur passibus V., saltu supra venabula ferri V. skočiti, classis interrita fertur V. jadra, plove, terror fertur ad moenia V. prodira, columba fertur in arva V. odleti, ferri pennā per aethera H. ali ferri volatu Cat. leteti, letati, cursu in hostem ferri L. zakaditi se v … , aper … in hostes fertur O. se zažene v (na) … , praecipites equi feruntur O. dirjajo, feror super astra O. povzpnem se, vox fertur de gutture O. odhiti, sanguis fertur a faucibus, ex pulmone Cels. teče, per semitas ferri Cu. klatiti se, nubes pulveris ad caelum fertur Cu. ali fumus ad caelum usque fertur Suet. se dviga, turmae feruntur Val. Fl., hastam ferri videmus Q. letečo.

4. pass., večinoma z abl. nesen, gnan, peljan, vlečen biti (v sl. bolje z act.): omnia feruntur in terram Ci. vse teži proti zemlji (zaradi težnosti), fertur ut pinus acta Boreā O., ferri flumine C. ali pronā aquā V. z vodo plavati (act. reka, voda nese [žene] koga nizdol), ferri equo V. jahati, f. equis V. voziti se, peljati se, aequore ferri H., Val. Fl. voziti se po morju, fertur incerto mari H.; pren. (čemu) zanesti se dati (v sl. tudi v tem pomenu bolje act.: koga kaj zanese, prevzame): mater, quam scelere ferri videtis Ci., Demosthenes saepe in eam partem ferebatur oratione, ut … Ci. je v svojih trditvah večkrat zašel tako daleč, milites ad studium audiendi feruntur C., odio ferri in Ciceronem N., omni cogitatione ferri ad aliquid N. vse svoje misli usmeriti na kaj, per mala praeceps (v nevarnosti) fertur H., orator suo iam impetu fertur Q.

VI. v duhu (srcu) kaj nositi = premišljati, preudarjati, presojati, imeti za kaj: dice, quid fers Pl., id consilio ante ferre debemus Ci. ep. poprej pomisliti, utcumque ferent ea facta minores V., ne id ipsum … pro praeindicato ferret L.; z inf.: ad Stygios iterum fero mergere fluctus Stat. mislim, kanim.

Fērōnia -ae, f (-e- le v gr. transkripciji; prvotno boginja etruščanskega plemena, prim. etr.-lat. ime Ferennius, Feronius = etr. ferine; njen sin je pri Verg. Aen. 8, 563 Herulus, Erulus iz etr. *ferle, *herle) Ferónija, staroitalska boginja zemlje (in rodovitnosti) ter smrti. častili so jo predvsem:

1. v svetem logu (Feroniae lucus) v etruščanskem mestu Kapeni (Capena) pod goro Sorakte, kjer so bili ob njenih praznikih tudi semnji: L., Sil.

2. v svetem logu (Feroniae lucus) pri Taracini v Laciju, kjer je bil poseben obred pri osvoboditvi sužnjev: V., H., T., ut libertinae pecuniam conferrent, quo Feroniae donum daretur L.

fertilitās -ātis, f (fertilis) plodnost, rodnost, rodovitnost, plodovitost: causa fertilitati, est humor Cu.; s subjektnim gen.: agrorum Ci., terrae O.; z objektnim gen.: odorum Cu. glede na, metallorum Plin.; pren. o ženskah: indoluit fertilitate suā (Rhea) O. užalostilo jo je preveliko število otrok; o živalih: Plin.; metaf. bogastvo: Plin.

Fessōna -ae, f (fessus) Fesóna, boginja, ki so jo utrujen(c)i in bolniki klicali na pomoč: Aug.

feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj

ficelle [fisɛl] féminin vrvica, motvoz; figuré zvijača, ukana, trik; familier prebrisanec; populaire (častniški) našiv, trak; adjectif prebrisan, zvit, zvijačen

ficelle de lin, de chanvre, de papier lanena, konopljena, papirnata vrvica
pelote féminin de grosse ficelle klobčičdebele vrvice
casser la ficelle (familier) popihati jo
connaître les ficelles du métier poznati, spoznati se na kaj iz izkušnje, po poklicu
tirer les ficelles (figuré) imeti niti v rokah, skrivaj (nepoznan) voditi kaj
être très ficelle biti zelo prebrisan

ficher² ali fiche, participe passé fichu [fiše, -šü] verbe transitif, familier vreči, zagnati, zabrisati; dati; verbe intransitif delati, počenjati

ficher (ali fiche) le camp pobrisati jo, pobrati se (stran)
fichez-moi le camp! poberite se proč!
fiche par terre vreči, spustiti na tla, figuré preprečiti
cette pluie fiche par terre notre projet de promenade ta dež onemogoča naš načrt za sprehod
fiche quelqu'un dedans (populaire) koga v zapor vtakniti; za nos potegniti, prevarati koga
fiche en l'air v zrak vreči, figuré preprečiti, onemogočiti
fiche une gifle primazati zaušnico
ficher la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
fiche-moi la paix! daj mi mir!
ficher à la porte skozi vrata vreči
on l'a fichu à la porte de l'école vrgli so ga iz šole
je te fiche mon billet que ... stavim, kar hočeš, da ...
il n'a rien fichu de la journée ves dan ni nič naredil
va te faire fiche!; je t'en fiche! motiš se! kje pa! vraga!
je pensais qu'il allait finir son discours mais, va te faire fiche!, il a parlé encore dix minutes mislil je, da bo končal svoj govor, toda kaj še (kje pa)!, govoril je še deset minut
je t'en ficherai, moi, des voyages d'agrément! ti bom že dal (še nimaš dovolj?) potovanj za zabavo!
se ficher (ali: fiche) de quelque chose požvižgati se na kaj
je m'en fiche! se požvižgam na to! mar mi je to! vseeno mi je!
se ficher par terre lopniti, pasti na tla
se ficher dedans, le doigt dans l'œil pošteno se zmotiti, »urezati«

fīdūcia -ae, f (fīdere)

I.

1. zaup(anje), trdno upanje, zanašanje na;
a) abstr.: fiduciam in se collocare Ci., habere fiduciam N., Sen. ph., fiduciam commendationi tribuere S., humanis quae sit fiducia rebus V. kako malo se je zanašati na … , quae sit f. capto V., populis rector fiducia Sil., fiduciam reponere in re Plin. iun.; qui tuae mandatus est fidei et fiduciae Pl. izročen tvojemu nadzoru. Večinoma z objektnim gen. (do koga, česa, v (na) koga, kaj): f. benevolentiae Ci., habebat hominem potentem, cuius fiduciā provinciam spoliaret Ci. na katerega se zanašajoč, hoc colle se Galli fiduciā loci (na njega lego) continebant C., f. viriam C., L., Val. Fl., rerum suarum C., T. ali sui L. zaupanje v samega sebe, Antiochi spe fidaciāque N., f. belli, generis V., formae, pedum, futuri O., memoriae Q., mei Plin. iun., vestri Amm., f. regni potiundi (polastiti se) N. laudis (doseči jo) O.; nam. objektnega gen. svojilni zaimki: f. mea, tua (= mei, tui) Pl.
b) konkr.: tu quoque nostrarum quondam f. rerum O., spes et f. gentis Regulus Sil.

2. occ. zaupanje v samega sebe, pogum, srčnost, drznost: fiduciae pleni C., fiduciam afferre alicui C. vlivati komu zaupanje, (o)srčiti ga, nobiscum, si qua est f. vobis, certate! O. neve tuum animum fallax f. tangat, quod … O., audax f. Stat., prodiit tanta f. Suet., fiduciam capere ex re Suet. —

II.

1. zanesljivost: concreditum est fidei et fiduciae Pl., accensi, minimae fidaciae manus (četa) L.

2. occ.
a) kot jur. t. t. α) zastava, zastavitev, prepustitev lastnine komu drugemu na vero, s pridržkom, da jo prepustnik ob svojem času zopet vzame v svojo posest, pogodba o lastnini, dani v zastavo: formula fiduciae Ci., indicium fiduciae Ci. ep. ker zastavljena lastnina ni bila vrnjena, per fiduciae rationem Ci., fidei bonae nomen versatur in tutelis, societatibus, fiduciis Ci. β) meton. nepremična zastava, zaloga, hipoteka, hipotečna varščina: fiduciam accipere, fiducia accepta Ci.
b) meton. pesn. sploh varščina, jamstvo, poroštvo: crinis (sc. Nisi), magna fiducia regni O., haec vitae non est fiducia nostrae certa satis O.

fiktiven pridevnik
1. (neobstoječ; izmišljen) ▸ fiktív, képzeletbeli, kitaláltRazkritje, da so bile reporterjeve zgodbe dejansko fiktivne, je ameriško javnost šokiralo. ▸ Sokkolta az amerikai közvéleményt az a felismerés, hogy a riporter történetei valójában kitaláltak voltak.
Z vlogo šerifa v fiktivnem mestecu Mayberry pa je postal eden izmed najbolj priljubljenih igralcev tistega časa. ▸ Egy fiktív város, Mayberry seriffjeként eljátszott szerepe a kor egyik legnépszerűbb színészévé tette.
Denar v tej hiši je bolj fiktivna zadeva. ▸ A pénz ennél a háznál inkább fiktív dolog.

2. (o goljufanju) ▸ fiktív, kamuSklepal je razne fiktivne posle in navidezne pogodbe ter jih celo overjal pri notarju. ▸ Különböző fiktív ügyleteket és látszatszerződéseket kötött, amelyeket még közjegyzővel is hitelesíttetett.Mafijci so ustanavljali fiktivna podjetja in izigravali davčne predpise. ▸ A maffiózók fiktív vállalatokat hoztak létre és kijátszották az adószabályokat.Marsikateri fiktivni študent bi bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje, če si ne bi s pridobitvijo statusa omogočil dela prek študentske napotnice. ▸ Jó néhány fiktív hallgató a munkaügyi központban lenne bejelentve, ha a hallgatói státusz megszerzésével nem lett volna lehetősége dolgozni diákstátuszban.Dodajajo, da so leta dobivali fiktivne račune za dimnikarske preglede, saj dimnikarjev k njim ni bilo. ▸ Hozzáteszik, hogy évek óta fiktív számlákat kapnak kéményellenőrzésről, hiszen kéményseprőknek nyomát sem látták.

filare¹

A) v. tr. (pres. filo)

1. presti:
filare grosso pren. na veliko zapravljati
al tempo che Berta filava v starih dobrih časih

2. pren. puščati, da curlja; curljati:
la botte fila il vino iz soda curlja vino
filare un suono glasba podaljšati glas

3.
filarsela, filarsela all'inglese popihati jo po francosko

B) v. intr.

1. curljati:
l'olio fila olje curlja
la candela fila sveča se kadi
filare di paura pren. na smrt se bati

2. pren. teči:
discorso che fila tekoče, jasne besede

3. presti (mačka)

4. pren. teči, drveti:
la macchina fila ch'è una bellezza avto teče, da je veselje

5. naglo oditi, pobegniti:
fila!, filate ! poberi se!, poberite se!
filare diritto pren. opravljati svojo dolžnost
far filare qcn. pren. držati koga na vajetih

6. šalj. ljubimkati

filtrirati glagol
1. (prečistiti snov) ▸ átszűr, filtrálMorsko vodo je filtriral skozi oblačila, da bi jo čim bolj očistil soli. ▸ A tengervizet ruhán szűrte át, hogy minél inkább megtisztítsa a sótól.

2. (prestreči in izločiti) ▸ megszűr, kiszűrSvež in suh planinski zrak manj filtrira sončne žarke kot zrak v nižini. ▸ A friss és száraz hegyi levegő kevésbé szűri meg a napsugarakat, mint a síksági levegő.
Ledvice filtrirajo odpadne snovi iz krvi. ▸ A vese kiszűri a salakanyagokat a vérből.
Prehranjuje se s planktonom, ki ga filtrira iz vode. ▸ Planktonokkal táplálkozik, amelyeket a vízből szűr ki.

3. v računalništvu (z uporabo aplikacije) ▸ szűr, megszűrČe želimo podatke filtirati, vnesemo ime poizvedbe, ki jo uporabimo kot filter. ▸ Ha szeretnénk megszűrni az adatokat, beírjuk a lekérdezést, amelyet szűrőként használunk.

4. (izraziti skozi nek kanal) ▸ kifejezésre juttat
Vseskozi me je spremljalo spraševanje o resničnosti in njeni relativnosti, kar skušam filtrirati skozi zgodbe, ki bi utegnile biti vredne pripovedovanja. ▸ kontrastivno zanimivo Mindvégig a valóságra és annak relatív mivoltára kérdezek rá, ezt olyan történeteken keresztül közvetítem, amelyek érdemesek az elmesélésre.

flāgitō -āre -āvī -ātum

1. strastno terjati, silno zahtevati, nujno (živo) opominjati: me in vestram contionem vobis flagitantibus evocaverunt Ci. na vašo nujno zahtevo, hoc, quia causa postulat, non flagitat, praeteribo Ci., temporibus rei publicae flagitantibus Ci. ker so razmere nujno zahtevale. Z obj.: id, quod populus iam diu flagitat Ci., tabulas tuas flagitat Ci., arma, saga, bellum flagitaverunt Ci., quae flagitat usus Lucr., telum N., pugnam L., iras in populos Val. Fl.; pren.: severitatem res ipsa flagitat Ci. nujno zahteva, ea, quae tempus et necessitas flagitat Ci. Na vprašanje: od koga? z ab: hic abs te filium flagitat Ci., ipsa causa a me hanc orationem flagitat Ci., id ab eo flagitabatur ex omnibus partibus C.; tudi pri log. subj. stoji ab: stipendium ab legionibus flagitatur C. legije zahtevajo plačilo (mezdo). Z acc. rei in personae: dicendum est id, quod ille me flagitat Ci. za kar me oni terja, me frumentum fl. Ci., amicum largiora fl. H., se portorium fl. Suet. s finalnim stavkom: Suet., flagitas me, ut eloquar Pl., flagitabatur ab eis senatus, ut meam causam susciperet Ci. Z ACI: Plin., Ap., delatores more maiorum puniendos flagitabat T. zahteval je, da se morajo kaznovati, fl. a delatoribus revocanda (esse) praemia Suet. Pesn. z inf.: perna flagitat refici H.

2. occ.
a) želeti (hoteti, skušati) izvedeti: nomen flagitatur Pl., crimen ab adversario flagitabo Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae sunt ea numina divûm, flagitat V.
b) zahtevati, da se kaj pošlje: siser e Germania fl. Plin.
c) zahtevati izročitev koga, — da se kdo izroči: fl. filium ab aliquo, festes Ci., indignatione Gitona Petr., ministros in tormenta T.
č) pozvati pred sodišče, pozvati na sodbo, poklicati pred sodnika, koga tožiti: (Galba Caecinam) ut peculatorem flagitari iussit T.
d) vabiti koga k nečistovanju, lotiti se njegove sramežljivosti, napasti jo: iuvenem Ap., ancillam alienam Dig., pudicitiam Lact. (?).

flanquer [flɑ̃ke] verbe transitif postaviti ob bok; napasti z boka, braniti z boka, kriti; zagnati, vreči; dati (zaušnico)

elle est flanquée de sa mère vedno jo spremlja mati
flanquer à la porte vreči skozi vrata
flanquer par terre vreči na tla
flanquer un soufflet, une paire de gifles à quelqu'un pripeljati komu zaušnico, par gorkih
ça flanque tout par terre! to podere vse (naše načrte) !
se flanquer nakopati si (bolezen)
se flanquer une bonne pile pretepati se

flèche [flɛš] féminin strelica, puščica; koničast vrh zvonika; oje

la flèche indique le sens obligatoire puščica kaže obvezno smer
partir comme une flèche hitro oditi
en flèche v ravni črti, figuré z vso hitrostjo
atteler les chevaux en flèche zapreči konje enega pred drugim
faire flèche de tout bois porabiti vsako sredstvo (za dosego cilja)
sortir, rentrer sa flèche (automobilisme) pokazati, zapreti smerni kazalec
la flèche du Parthe (figuré) grenka resnica, ironična ali zlobna opazka (ki jo rečemo komu v trenutku, ko gremo od njega)