Franja

Zadetki iskanja

  • skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
    mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
    skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
    govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
    sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
    dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
    bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
    PREGOVORI:
    skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa
  • skózi

    A) adv.

    1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
    rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
    pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
    vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

    2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
    pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

    3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
    s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
    prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
    šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

    4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
    med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

    B) skózi prep.

    1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
    izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
    oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
    prebiti se skozi težave superare le difficoltà
    peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

    2. (za izražanje časa) durante, per,○:
    skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
    varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

    3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
    ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

    4. iti skozi:
    kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
    predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
    prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
    avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
    pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo
  • skúhati (-am)

    A) perf. ➞ kuhati

    1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
    skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
    skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
    skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
    skuhati polento fare la polenta
    skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè

    2. preparare; distillare; fare:
    skuhati marmelado fare la marmellata
    skuhati žganje distillare l'acquavite
    skuhati oglje fare la carbonella

    3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
    ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
    skuhati zaroto ordire una congiura
    skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
    skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
    skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta

    B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.

    1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
    kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori

    2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
    v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • slábše prislov worse

    slábše kot prej worse than before
    vedno slábše from bad to worse
    nič slábše none the worse
    na, v slábše for the worse
    toliko slábše zanj so much the worse for him
    lahkó bi nam bilo še slábše we could do worse
    slábše ne moreš napraviti you can't do worse
    obrniti se na slábše to take a turn for the worse
    stvari gredo vse slábše matters go from bad to worse
    sprememba na slábše a change for the worse
    spremeniti se na slábše to change for the worse
    izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej he has lost his job and is worse off than ever
    toliko slábše! more's the pity!
  • slábše pis, plus mal

    kar je še slabše qui pis est
    toliko slabše, tem slabše tant pis
    vedno slabše de pis en pis, de mal en pis
    vedno slabše gre, gredo stvari ça va de plus en plus mal, les choses vont de pis en pis (ali de mal en pis), les choses empirent
  • slábši -a, -e worse

    vedno slábši, -a, -e, vse slábši, -a, -e worse and worse
    on je slábši, -a, -e kot njegov brat he is worse than his brother
    danes je njegovo stanje še slabše his condition is even worse today
    to bi bilo še slabše it would be worse still
    vreme ne bi moglo biti slabše the weather is at its worst
    slabše stvari nisi mogel napraviti you couldn't have done a worse thing
    položaj postaja vedno slábši, -a, -e matters are going from bad to worse (ali are becoming worse and worse)
  • slábši peor

    vedno slabši cada vez peor
    kar je še slabše lo que es peor
  • sladkorna samostalnik
    neformalno (bolezen) ▸ cukorbetegség
    Pred leti so zdravniki ugotovili, da imam sladkorno. ▸ Évekkel ezelőtt az orvosok megállapították, hogy cukros vagyok.
    Sami po sebi še niso znak, da imate sladkorno, vendar lahko pomagajo ugotoviti glavne simptome. ▸ Ezek önmagukban nem jelentik azt, hogy ön cukorbeteg, de segíthetnek a főbb tünetek azonosításában.
    Sladkorne je vse več v vseh starostih. ▸ Egyre gyakoribb a cukorbetegség minden korosztályban.
  • sladkosned pridevnik
    (o naklonjenosti do sladkega) ▸ édesszájú
    sladkosnedi otroci ▸ édesszájú gyerekek
    Ker je zelo sladkosneda, pa je pokusila še čokoladno torto. ▸ Mivel nagyon édesszájú, még megkóstolta a csokoládétortát.
    Sopomenke: sladkosneden
  • slalomist samostalnik
    1. (o smučarju) ▸ műlesikló, szlalomos, szlalomversenyző
    slalomist sezone ▸ a szezon legjobb műlesiklója
    trener slalomistov ▸ műlesiklók edzője
    uspešen slalomist ▸ sikeres szlalomos
    Najboljša slalomista v tej zimi sta bila tokrat v ozadju. ▸ A tél két legjobb műlesiklója ezúttal háttérbe szorult.

    2. (o vodnem športu) ▸ szlalomos, szlalomversenyző
    Dobrih 8 mesecev je namreč do OI, slalomiste in kajakaše na mirnih vodah pa čaka še lov za olimpijskimi kvotami. ▸ Az olimpiai játékok alig több mint nyolc hónap múlva kezdődnek, így a szlalomosok és a síkvízi kajakosok még mindig küzdenek az olimpiai kvótákért.
  • sledíti to follow, (divjad po sledi) to track, to stalk; to come after (ali next); to be subsequent to; to ensue; to succeed

    sledíti modi to follow the fashion
    sledíti komu z očmi to keep someone in sight
    nevihti je sledila tišina a calm followed the storm
    poletju sledi jesen autumn follows summer
    večerji je sledil ples the dinner was followed by a ball
    Edvard VII. je sledil Viktoriji Edward VII succeeded Victoria
    sledíti kot senca komu to shadow someone
    pismo sledi trgovina letter to follow
    nadaljevanje sledi to be continued
    kakor dolgo sem jim sledil z očmi as long as I could keep them in view
    sledíti iz to result from, (posledica) to be the result of, to be the consequence
    iz tega še ne sledi, da je kriv it does not hence follow that he is guilty
    iz česar sledi whence it follows
    iz tega sledi, da... hence it follows that...
    kot sledi as follows, as under
    moje mnenje je kot sledi (je naslednje) my opinion is as follows
  • slépec1 a blind man (ali person)

    slepci pl the blind
    to še slépec vidi (figurativno) that sticks out a mile
  • slikopleskarski pridevnik
    (o poklicu pleskarja) ▸ szobafestő, szobafestési, festési
    slikopleskarska stroka ▸ szobafestő szakma
    slikopleskarska dela ▸ szobafestési munkák
    V zvoniku morajo namestiti še ograjo in dokončati slikopleskarska dela. ▸ A harangtoronyban még el kell helyezni a korlátot és el kell végezni a festési munkálatokat.
    slikopleskarski poklic ▸ szobafestő szakma
    Težko je namreč dobiti fante, ki bi se odločili za slikopleskarski poklic. ▸ Nehéz rávenni a fiúkat, hogy a szobafestő szakmát válasszák.
    slikopleskarska storitev ▸ festési szolgáltatás
    slikopleskarska obrt ▸ szobafestői kisipar
  • slinavka samostalnik
    1. (organ v trebušni votlini) ▸ hasnyálmirigy
    Imel sem namreč velike težave z zdravjem, štirikrat sem bil operiran na slinavki. ▸ Nagy gondjaim voltak ugyanis az egészségemmel, négyszer műtötték a hasnyálmirigyemet.
    Pri diabetesu tipa 2 slinavka še vedno proizvaja inzulin, a ne v zadostnih količinah. ▸ 2-es típusú cukorbetegség esetén a hanyálmirigy még mindig termel inzulint, azonban nem elegendő mennyiségben.

    2. (žleza za izločanje sline) ▸ nyálmirigy
    žleza slinavka ▸ nyálmirigy
    Človeško slino proizvajajo žleze slinavke v ustih. ▸ Az emberi nyálat a szájban található nyálmirigyek termelik.

    3. medicina (bolezen) ▸ herpeszes szájnyálkahártya-gyulladás
    Iz Kitajske z rahlo zamudo poročajo o izbruhu slinavke med otroki. ▸ Kínából enyhe késéssel számolnak be a gyermekek herpeszes szájnyálkahártya-gyulladásának járványáról.
    Slinavka se prenaša z neposrednim stikom sluznice ali kože s slino, ki vsebuje virus. ▸ A herpeszes szájnyálkahártya-gyulladás a nyálkahártyának vagy a bőrnek a vírust tartalmazó nyállal való közvetlen érintkezése útján terjed.
  • slonji pridevnik
    (o živali) ▸ elefánt-, elefánt
    slonji samec ▸ hím elefánt
    slonja populacija ▸ elefántpopuláció
    Če katerega izmed njih ustrelijo, ima to verjetno hujše posledice za celotno slonjo populacijo, kot si lahko predstavljamo. ▸ Ha közülük egyet lelőnek, az elefántpopuláció egészére nézve a következmények valószínűleg rosszabbak, mint azt el tudnánk képzelni.
    slonji mladič ▸ bébielefánt, elefántbébi
    Kmalu po porodu je slonji mladič že shodil, a ni še jasno, če bo preživel. ▸ Röviddel a világrajövetele után a bébielefánt már járni kezdett, de még nem tudni, hogy életben marad-e.
    slonja družina ▸ elefántcsalád
    slonja samica ▸ nőstény elefánt
    slonje črede ▸ elefántcsorda
    slonji rilec ▸ elefántormány
    slonji okli ▸ elefántagyar
    slonji hrbet ▸ elefánthát
    slonja ušesa ▸ elfántfül
    slonja glava ▸ elefántfej
    slonje noge ▸ elefántláb
    slonja koža ▸ elefántbőr
    slonji trobec ▸ elefántormány
    slonji iztrebki ▸ elefántürülék
    slonje meso ▸ elefánthús
    Sopomenke: slonov
  • slučáj (-a) m caso; combinazione; sorte, ventura, alea; fortuna:
    igra slučaja gioco della fortuna
    slučaj je hotel, da il caso volle che
    v nobenem slučaju in nessun caso
    v najboljšem, najslabšem slučaju nella migliore, nella peggiore delle ipotesi
    v slučaju slabega vremena in caso di maltempo
    skrajni slučaj caso limite
    (samo) za vsak slučaj grem še enkrat pogledat (zaradi popolne gotovosti) vado a ricontrollare per ogni eventualità
  • smej|ati se (smejem se)

    1. lachen; glasno: hellauf lachen

    2. komu/čemu: (jemanden/etwas) auslachen, dobrodušno: sich amüsieren über
    |
    smejati se na ves glas aus vollem Halse lachen
    smejati se na vsa usta von einem Ohr bis zum anderen lachen
    smejati se v pest sich ins Fäustchen lachen
    začeti se smejati loslachen
    figurativno tu bi se še krave smejale da lachen die Hühner
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
    ti se lahko smeješ du hast gut lachen
  • smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

    1. ridere:
    smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
    smejati se šalam ridere delle barzellette
    smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
    smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
    smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
    veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
    kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
    zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

    2. pren. ridere; sorridere:
    sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
    prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
    pren. smejati se v brk sogghignare
    pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
    smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
    PREGOVORI:
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo
  • smôla (zemeljska) pitch; bitumen

    katranska smôla coal-tar pitch; (drevesna) resin, gum arabic; (terpentinova) rosin
    čevljarska smôla cobbler's wax; (figurativno) hard luck, ill-luck, bad luck, misfortune, mishap, ill fortune
    smôla! (figurativno) hard luck!, tough luck!, hard lines!
    vedno imam smôlo I am an unlucky fellow, žargon I always cop it
    ona mi prinaša smôlo she brings me bad luck
    črn kot smôla pitch-black
    da bo moja smôla še večja... to crown my misery...