skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
PREGOVORI:
skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa
Zadetki iskanja
- skózi
A) adv.
1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria
2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba
3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia
4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti
B) skózi prep.
1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most
2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese
3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo
4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo - skúhati (-am)
A) perf. ➞ kuhati
1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
skuhati polento fare la polenta
skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè
2. preparare; distillare; fare:
skuhati marmelado fare la marmellata
skuhati žganje distillare l'acquavite
skuhati oglje fare la carbonella
3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
skuhati zaroto ordire una congiura
skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta
B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.
1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori
2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo - slàb (slába -o)
A) adj.
1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie
2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa
3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole
4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole
5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata - slábše prislov worse
slábše kot prej worse than before
vedno slábše from bad to worse
nič slábše none the worse
na, v slábše for the worse
toliko slábše zanj so much the worse for him
lahkó bi nam bilo še slábše we could do worse
slábše ne moreš napraviti you can't do worse
obrniti se na slábše to take a turn for the worse
stvari gredo vse slábše matters go from bad to worse
sprememba na slábše a change for the worse
spremeniti se na slábše to change for the worse
izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej he has lost his job and is worse off than ever
toliko slábše! more's the pity! - slábše pis, plus mal
kar je še slabše qui pis est
toliko slabše, tem slabše tant pis
vedno slabše de pis en pis, de mal en pis
vedno slabše gre, gredo stvari ça va de plus en plus mal, les choses vont de pis en pis (ali de mal en pis), les choses empirent - slábši -a, -e worse
vedno slábši, -a, -e, vse slábši, -a, -e worse and worse
on je slábši, -a, -e kot njegov brat he is worse than his brother
danes je njegovo stanje še slabše his condition is even worse today
to bi bilo še slabše it would be worse still
vreme ne bi moglo biti slabše the weather is at its worst
slabše stvari nisi mogel napraviti you couldn't have done a worse thing
položaj postaja vedno slábši, -a, -e matters are going from bad to worse (ali are becoming worse and worse) - slábši peor
vedno slabši cada vez peor
kar je še slabše lo que es peor - sladkorna samostalnik
neformalno (bolezen) ▸ cukorbetegség
Pred leti so zdravniki ugotovili, da imam sladkorno. ▸ Évekkel ezelőtt az orvosok megállapították, hogy cukros vagyok.
Sami po sebi še niso znak, da imate sladkorno, vendar lahko pomagajo ugotoviti glavne simptome. ▸ Ezek önmagukban nem jelentik azt, hogy ön cukorbeteg, de segíthetnek a főbb tünetek azonosításában.
Sladkorne je vse več v vseh starostih. ▸ Egyre gyakoribb a cukorbetegség minden korosztályban. - sladkosned pridevnik
(o naklonjenosti do sladkega) ▸ édesszájúsladkosnedi otroci ▸ édesszájú gyerekekKer je zelo sladkosneda, pa je pokusila še čokoladno torto. ▸ Mivel nagyon édesszájú, még megkóstolta a csokoládétortát.
Sopomenke: sladkosneden - slalomist samostalnik
1. (o smučarju) ▸ műlesikló, szlalomos, szlalomversenyzőslalomist sezone ▸ a szezon legjobb műlesiklójatrener slalomistov ▸ műlesiklók edzőjeuspešen slalomist ▸ sikeres szlalomosNajboljša slalomista v tej zimi sta bila tokrat v ozadju. ▸ A tél két legjobb műlesiklója ezúttal háttérbe szorult.
2. (o vodnem športu) ▸ szlalomos, szlalomversenyző
Dobrih 8 mesecev je namreč do OI, slalomiste in kajakaše na mirnih vodah pa čaka še lov za olimpijskimi kvotami. ▸ Az olimpiai játékok alig több mint nyolc hónap múlva kezdődnek, így a szlalomosok és a síkvízi kajakosok még mindig küzdenek az olimpiai kvótákért. - sledíti to follow, (divjad po sledi) to track, to stalk; to come after (ali next); to be subsequent to; to ensue; to succeed
sledíti modi to follow the fashion
sledíti komu z očmi to keep someone in sight
nevihti je sledila tišina a calm followed the storm
poletju sledi jesen autumn follows summer
večerji je sledil ples the dinner was followed by a ball
Edvard VII. je sledil Viktoriji Edward VII succeeded Victoria
sledíti kot senca komu to shadow someone
pismo sledi trgovina letter to follow
nadaljevanje sledi to be continued
kakor dolgo sem jim sledil z očmi as long as I could keep them in view
sledíti iz to result from, (posledica) to be the result of, to be the consequence
iz tega še ne sledi, da je kriv it does not hence follow that he is guilty
iz česar sledi whence it follows
iz tega sledi, da... hence it follows that...
kot sledi as follows, as under
moje mnenje je kot sledi (je naslednje) my opinion is as follows - slépec1 a blind man (ali person)
slepci pl the blind
to še slépec vidi (figurativno) that sticks out a mile - slikopleskarski pridevnik
(o poklicu pleskarja) ▸ szobafestő, szobafestési, festésislikopleskarska stroka ▸ szobafestő szakmaslikopleskarska dela ▸ szobafestési munkákV zvoniku morajo namestiti še ograjo in dokončati slikopleskarska dela. ▸ A harangtoronyban még el kell helyezni a korlátot és el kell végezni a festési munkálatokat.slikopleskarski poklic ▸ szobafestő szakmaTežko je namreč dobiti fante, ki bi se odločili za slikopleskarski poklic. ▸ Nehéz rávenni a fiúkat, hogy a szobafestő szakmát válasszák.slikopleskarska storitev ▸ festési szolgáltatásslikopleskarska obrt ▸ szobafestői kisipar - slinavka samostalnik
1. (organ v trebušni votlini) ▸ hasnyálmirigy
Imel sem namreč velike težave z zdravjem, štirikrat sem bil operiran na slinavki. ▸ Nagy gondjaim voltak ugyanis az egészségemmel, négyszer műtötték a hasnyálmirigyemet.
Pri diabetesu tipa 2 slinavka še vedno proizvaja inzulin, a ne v zadostnih količinah. ▸ 2-es típusú cukorbetegség esetén a hanyálmirigy még mindig termel inzulint, azonban nem elegendő mennyiségben.
2. (žleza za izločanje sline) ▸ nyálmirigyžleza slinavka ▸ nyálmirigyČloveško slino proizvajajo žleze slinavke v ustih. ▸ Az emberi nyálat a szájban található nyálmirigyek termelik.
3. medicina (bolezen) ▸ herpeszes szájnyálkahártya-gyulladás
Iz Kitajske z rahlo zamudo poročajo o izbruhu slinavke med otroki. ▸ Kínából enyhe késéssel számolnak be a gyermekek herpeszes szájnyálkahártya-gyulladásának járványáról.
Slinavka se prenaša z neposrednim stikom sluznice ali kože s slino, ki vsebuje virus. ▸ A herpeszes szájnyálkahártya-gyulladás a nyálkahártyának vagy a bőrnek a vírust tartalmazó nyállal való közvetlen érintkezése útján terjed. - slonji pridevnik
(o živali) ▸ elefánt-, elefántslonji samec ▸ hím elefántslonja populacija ▸ elefántpopulációČe katerega izmed njih ustrelijo, ima to verjetno hujše posledice za celotno slonjo populacijo, kot si lahko predstavljamo. ▸ Ha közülük egyet lelőnek, az elefántpopuláció egészére nézve a következmények valószínűleg rosszabbak, mint azt el tudnánk képzelni.slonji mladič ▸ bébielefánt, elefántbébiKmalu po porodu je slonji mladič že shodil, a ni še jasno, če bo preživel. ▸ Röviddel a világrajövetele után a bébielefánt már járni kezdett, de még nem tudni, hogy életben marad-e.slonja družina ▸ elefántcsaládslonja samica ▸ nőstény elefántslonje črede ▸ elefántcsordaslonji rilec ▸ elefántormányslonji okli ▸ elefántagyarslonji hrbet ▸ elefánthátslonja ušesa ▸ elfántfülslonja glava ▸ elefántfejslonje noge ▸ elefántlábslonja koža ▸ elefántbőrslonji trobec ▸ elefántormányslonji iztrebki ▸ elefántürülékslonje meso ▸ elefánthúsSopomenke: slonov - slučáj (-a) m caso; combinazione; sorte, ventura, alea; fortuna:
igra slučaja gioco della fortuna
slučaj je hotel, da il caso volle che
v nobenem slučaju in nessun caso
v najboljšem, najslabšem slučaju nella migliore, nella peggiore delle ipotesi
v slučaju slabega vremena in caso di maltempo
skrajni slučaj caso limite
(samo) za vsak slučaj grem še enkrat pogledat (zaradi popolne gotovosti) vado a ricontrollare per ogni eventualità - smej|ati se (smejem se)
1. lachen; glasno: hellauf lachen
2. komu/čemu: (jemanden/etwas) auslachen, dobrodušno: sich amüsieren über
|
smejati se na ves glas aus vollem Halse lachen
smejati se na vsa usta von einem Ohr bis zum anderen lachen
smejati se v pest sich ins Fäustchen lachen
začeti se smejati loslachen
figurativno tu bi se še krave smejale da lachen die Hühner
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
ti se lahko smeješ du hast gut lachen - smejáti se (sméjem se) imperf. refl.
1. ridere:
smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
smejati se šalam ridere delle barzellette
smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.
2. pren. ridere; sorridere:
sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
pren. smejati se v brk sogghignare
pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
PREGOVORI:
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo - smôla (zemeljska) pitch; bitumen
katranska smôla coal-tar pitch; (drevesna) resin, gum arabic; (terpentinova) rosin
čevljarska smôla cobbler's wax; (figurativno) hard luck, ill-luck, bad luck, misfortune, mishap, ill fortune
smôla! (figurativno) hard luck!, tough luck!, hard lines!
vedno imam smôlo I am an unlucky fellow, žargon I always cop it
ona mi prinaša smôlo she brings me bad luck
črn kot smôla pitch-black
da bo moja smôla še večja... to crown my misery...