Franja

rôka (-e) f

1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente

3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani

6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

8. pren.
biti od rok essere fuori mano

9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani

rôka mano f ; (do rame) brazo m

roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
roka! (nogomet) ¡mano!
roke kvišku! ¡manos arriba!
od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
z mojstrsko roko de mano maestra
z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
(na)pisan z roko escrito a mano
s polnimi rokami a manos llenas
(osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
železna roka mano f de hierro
z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
stisk rok(e) apretón m de mano(s)
on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
to je v božjih rokah Dios dirá
brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
imeti srečno roko tener buena mano
imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
oditi praznih rok irse con las manos vacías
pasti v slabe roke caer en malas manos
položiti roko na koga poner a alg la mano encima
prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
viti roke retorcerse las manos
vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
živeti iz rok v usta vivir al día
roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes

rokàv manga f

rečni (morski) rokav brazo m de río (de mar)
brez rokavov sin mangas
kratek (dolg, 3/4) rokav manga corta (larga, tres cuartos)
nabran rokav manga de farol (ali de jamón)
iz rokava stresti (fig) sacarse de la manga; improvisar
to se ne strese kar iz rokava eso no puede improvisarse, fam eso no se trae en la manga
zavihati (si) rokave arremangarse

rokodelec samostalnik
1. (obrtnik) ▸ kézművesSopomenke: obrtnik

2. izraža negativen odnos (o naravi dela) ▸ két kezi munkás
Delovna tovariša pa si tudi ne moreva biti, ker je on "minister", jaz pa kvečjemu rokodelec. ▸ Munkatársak sem lehetünk, hiszen ő „miniszter” én pedig legfeljebb kétkezi munkás vagyok.
Kirurgi veljamo med zdravniki za rokodelce, češ, naučimo se operirati, splošno medicinsko pa naj ne bi znali razmišljati. ▸ Mi sebészek kétkezi munkásnak számítunk az orvosok között, mivel úgymond megtanulunk műteni, de nem tudunk általános orvosi módon gondolkodni.

roll² [róul]

1. prehodni glagol
valiti, valjati, kotaliti; zviti, (za)motati, zvijati, svaljkati; prevažati, transportirati, voziti; tanjšati, valjati (železo); gugati, pozibavati, valoviti
fonetika izgovarjati soglasnik r z vibriranjem; (o reki) valiti, gnati; vrteti (okoli osi); razmišljati, prevračati misli, tuhtati

to roll a barrel valiti sod
to roll a blanket, a carpet zviti odejo, preprogo
to roll a cigarette zviti (si) cigareto
to roll one's eyes zavijati oči
to roll a lawn, a road zvaljati trato, cesto
to roll metals valjati kovino
to roll 10 miles on one's bicycle prevoziti 10 milj na biciklu
to roll one's r's drdrati, pogrkavati svoje r
to roll onesslf into one's blanket zaviti se v odejo
to roll paste razvaljati testo
to roll a problem round in one's mind premišljati sem in tja o problemu
to roll a snowball narediti sneženo kepo
roll my log and I'll yours figurativno roka roko umiva
he rolled himself from side to side pozibaval, majal se je z ene strani na drugo
the hedgehog rolled itself into a ball jež se je zvil v klobčič
they rolled him along the corridor peljali so ga (na vozičku) po hodniku
the waves rolled the ship valovi so pozibavali ladjo
to set the ball rolling figurativno spraviti (stvar) v tek, sprožiti, začeti

2. neprehodni glagol
valiti se, valjati se, kotaliti se; voziti se, potovati; obračati se, vrteti se; potekati, minevati, teči (o času, letnih časih); odteči, odtekati (o vodi); valovati, biti valovit (o morju); valovito se raztezati (o kopnem, zemlji); odjekniti, odmevati, razlegati se (o zvoku); bobneti; šumeti; gostoleti (o kanarčku); (o osebah) majati se, zibati se, racati; vrteti se, obračati se (okoli svoje osi)

a rolling country valovita pokrajina
a rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek, ki stalno menjava službo
to roll in money, in riches valjati se v denarju, biti zelo bogat
to roll into one stekati se v eno, združiti se
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to start the ball rolling figurativno spraviti kaj v tek, začeti, sprožiti
to start rolling začeti se
we had been rolling for hours without stopping once at a station vozili smo se ure in ure, ne da bi se bili ustavili enkrat na kaki postaji

roll up prehodni glagol & neprehodni glagol
zviti (se), zmotati (se), zaviti (se), zavihati (se); (na)kopičiti (se), nabrati (se); priti

the debts roll up dolgovi se kopičijo
to roll up a fortune nabrati si premoženje

roman samostalnik
1. (literarno delo) ▸ regényKomedija je posneta po romanu francoskega pisatelja Balzaca. ▸ A vígjáték Balzac francia író regénye alapján készült.Če berem pogrošne romane, čutim, da zapravljam čas. ▸ Ha olcsó regényeket olvasok, úgy érzem, hogy csak az időmet vesztegetem.
Znotraj krovne zgodbe se vrti zgodba iz šund romana, v središču so ljubezenski trikotniki. ▸ A fő történetszálon belül egy ponyvaregény cselekménye zajlik, középpontjában szerelmi háromszögekkel.
Povezane iztočnice: biografski roman, erotični roman, satirični roman, roman v pismih, pisemski roman, ljubezenski roman, kriminalni roman, avtobiografski roman, mladinski roman, detektivski roman, roman s ključem, moderni roman, tradicionalni roman, znanstvenofantastični roman, fantazijski roman, fantastični roman, psihološki roman, filozofski roman, potopisni roman, pikareskni roman, roman v stripu, vohunski roman

2. (obširno besedilo) ▸ regényO njegovem obnašanju bi lahko napisala roman in bojim se, da imam opravka z bolnikom. ▸ A viselkedéséről egy egész regényt írhatnék, és attól tartok, hogy egy beteggel van dolgom.Izmenjavala sva si dogodke, pisala cele romane in komaj čakala pismonošo z novimi sporočili. ▸ Beszámoltunk egymásnak az eseményekről, kész regényeket írtunk, és alig vártuk a postást az új üzenetekkel.Po petdesetih letih zakona bi sedaj lahko spisala cel roman. ▸ Ötven év házasság után, most egy egész regényt írhatnék.
Če bi hotel popisati vse podrobnosti, bi bilo to za cel roman. ▸ Ha minden részletet le szeretnék írni, abból egy teljes regény lenne.

romper (pretekli deležnik: roto) od-, pre-, z-lomiti, razbiti (se), raztrgati (se), prekiniti (se); izkrčiti, obdelati; utreti (pot); podreti; odpreti se; napóčiti; nenadoma se odločiti; začeti

romper los cristales okna razbiti
romper el encanto razrešiti čar
romper el fuego (voj) začeti streljati
romper las hostilidades začeti sovražnosti
romper las relaciones prekiniti odnose (zveze)
romper el vuelo vzleteti
romper a hablar začeti govoriti
romper con alg. prelomiti s kom
romper en bruhniti v
romper por todo iti čez vse ovire
al romper el día ob dnevnem svitu
romperse zlomiti se, razbiti se
romperse la cabeza glavo si beliti

rompre* [rɔ̃prə] verbe transitif (z)lomiti, prelomiti; predreti; raztrgati (vezi); razriti (cesto); oslabiti; zajeziti, (za)ustaviti; prekiniti, motiti; figuré ne držati (pogodbe), preklicati (nakup); razbiti, podreti (ravnotežje); ukrotiti (strast); preorati (travnik); technique (pre)mešati; militaire odrezati, prekiniti (zvezo); razrušiti (most); poklicati nazaj (pse na lovu); verbe intransitif prekiniti, napraviti konec (avec quelqu'un, quelque chose s kom, s čim); izgubiti svojo barvo (vino); zlomiti se (žarek, val); raztrgati se, razbiti se

à tout rompre viharno, močno, živahno, glasno, hrupno
applaudir à tout rompre viharno odobravati
il a rompu avec son meilleur ami prekinil, pretrgai je stike s svojim najboljšim prijateljem
rompre à l'amiable zlepa iti narazen, se ločiti
rompre quelqu'un aux affaires vežbati koga v poslih
rompre le camp podreti tabor, zapustiti tabor
rompre les chiens (figuré) menjati témo pogovora
rompre la cervelle, la tête à quelqu'un oglušiti koga
rompre ses chaînes razbiti, zlomiti okove
rompre le cou à quelqu'un zaviti komu vrat
se rompre le cou zlomiti si vrat
rompre les desseins de quelqu'un prekrižati komu naklepe, račune
rompre un enchantement, un charme zlomiti urok
rompre la glace (figuré) prebiti led
rompre une lance pour quelqu'un (figuré) zastaviti dobro besedo za koga
rompre les rangs (militaire) raziti se
rompre les os à quelqu'un (figuré) polomiti komu vse kosti, premlatiti koga
rompre le silence prekiniti molk
rompre la tête à quelqu'un podkuriti jo komu; biti komu nadležen, nadlegovati koga
rompre les relations diplomatiques prekiniti diplomatske stike
rompez! (militaire) voljno! razhod!
rompre un serment prelomiti prisego
rompre un marché razdreti kupčijo
rompre les oreilles à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa
rompre un tête-à-tête motiti sestanek
rompre en visière zabrusiti v obraz
il s'est rompu à cette discipline navadil se je na to disciplino

ronchus (rhonchus) -ī, m (tuj. ῥόγχος)

1. smrčanje, hrkanje: septunce multo deinde perditus stertit: nos accubamus et silentium rhonchis praestare iussi nutibus propinamus Mart.

2. metaf.
a) regljanje, kvakanje žab: senex ille dolio innatans vini sui adventores pristinos in faece submissus officiosis roncis raucus appellat Ap.
b) smrčavi ali nosljavi (nosljajoči) glas, hohnjanje, nosljanje zasmehovalca: maiores nusquam rhonchi: iuvenesque senesque et pueri nasum rhinocerotis habent Mart., si te pectore, si tenebit ore, nec rhonchos metues maligniorum Mart.

ronger [rɔ̃že] verbe transitif glodati; objedati, razjedati; gristi; žvečiti; obrabiti; izprati; uničiti; spodkopati

meubles masculin pluriel rongés par les vers od črvov razjedeno pohištvo
le chien ronge un os pes gloda kost
la rouille ronge le fer rja gloda železo
le chagrin, la jalousie ronge cette femme žalost, ljubosumnost gloda to žensko
le cheval ronge son frein konj grize, žveči žvalo
ronger son frein (figuré) slabo skrivati svojo nestrpnost
les acides rongent les métaux kisline razjedajo, uničujejo kovine
donner un os à ronger à quelqu'un (figuré) dati komu možnost zaposlitve za preživljanje; napraviti komu kako uslugo, da bi se znebili njegovega nadlegovanja ali da bi pomirili njegove zahteve
se ronger les ongles gristi si nohte
se ronger de souci gristi se od skrbi
se ronger les sangs delati si skrbi
se ronger d'ennvie gristi se od zavisti, od nevoščljivosti

rōrō -āre -āvī -ātum (rōs1)

I. intr.

1. rositi; impers.: rorat Col., Suet. rosi, rosa pada; pesn.: cum croceis rorare genis Tithonia coniunx coeperit O.

2. metaf. kapati, kapljati, cureti, curljati, teči, polzeti, cediti se, cizéti, biti vlažen, biti moker: rorant pennae O., capilli rorantes O., rorabant sanguine vepres V., rorantes lacte capellae V. dajajoče mleko, molzave, molzne, per cutem roraverint sanguinis guttae Ap., rorantes lacrimae Lucr. —

II. trans.

1. (o)rositi, porositi: rorata tellus O. ali roratae rosae O. rosen.

2. pesn. metaf. (o)rositi, (po)kapati, (po)kapljati = (po)močiti, omočiti, zmočiti, storiti (narediti), da kaj kapa, povzročiti, da kaj pada po kapljicah: Ap. idr., ora lacrimis Lucr. (o)rositi, obli(va)ti, saxa cruore Sil., si roravit quantulumcumque imbrem Plin., roratae aquae O. škropljene, minuta atque rorantia pocula Ci. majhne in vino le po kapljicah spuščajoče čaše.

rōrulentus 3 (rōs1) (p)orošen, rosen, (p)omočen: ut rorulentas terras ferro fumidas proscindant Acc. ap. Non., ne quam materiam doles neu caedas neu tangas, si potes, nisi siccam neu gelidam neu rorulentam Ca., vites, bacae Col., Cypros, materies, uva Plin.; subst. rōrulentum -ī, n (p)orošena zemlja: cum aestate pasces, in occidentem spectent ante meridiem, post meridiem in orientem; aliter noxium, sicut hieme et vere in rorulentum educere Plin.

Rōscius 3 Róscij(ev), ime rim. rodu, od katerega so najbolj znani

1. Q. Roscius Gallus Kvint Roscij Gal, suženj iz Selonija pri Lanuviju, si je kupil svobodo in se potem preimenoval. Bil je najslavnejši gledališki igralec svojega časa v Rimu, Ciceronov prijatelj in učitelj deklamacij; umrl je okrog l. 62: Ci.; apel. Róscij = prvak v svoji stroki, največji strokovnjak na področju svoje stroke: Ci., Plin. — Od tod adj. Rōsciānus 3 Róscijev: imitatio Ci.

2. S. Roscius Amerīnus Sekst Roscij iz Amerije je v času Sulovih proskripcij izgubil po krivem obtoženega očeta; pred obtožbami, češ da je ubil svojega očeta, ga je l. 80 uspešno branil Cicero (govor je še ohranjen): Ci., Gell.

3. L. Roscius Otho Lucij Roscij Oto(n), Ciceronov prijatelj, je kot ljudski tribun l. 67 predlagal po njem imenovani zakon lex Roscia, ki je vitezom odkazoval prvih 14 klopi v gledališču: Ci., Iuv. — Od tod adj. Rōscius 3 Róscijev: lex Roscia Ci.

4. L. Roscius Fabatus Lucij Roscij Fabat, Cezarjev legat v Galiji: Ci. ep.

Rosine, die, (-, -n) rozina; Rosinen aus dem Kuchen picken vzeti si najboljše; Rosinen im Kopf haben imeti rozine v glavi

rōsiō -ōnis, f (rōdere) glodanje, žrtje, trganje, razjedajoč občutek, zgaga ipd.: a die tertio spumans bilis alvo cum rosione redditur Cels., squamulae ex summa cute discedunt, rosio maior est, celerius et latius procedit Cels., item rosiones sistit et vomitiones cum aceto et polenta Plin., rosiones stomachi Plin., vesicae et intestinorum rosiones Plin., contra inflationes rosionesque praecordiorum Plin., stomachicae Plin., si exitus cibi rosiones sentirent Plin., vesicae rosiones exulcerationesque Plin.

rosso

A) agg.

1. rdeč:
bandiera rossa rdeča zastava
camicie rosse hist. rdečesrajčniki, garibaldinci
cinema a luce rossa pornografski kino
diventare rosso zardeti
diventare rosso come un peperone močno zardeti; pordeti na soncu

2. polit. rdeč

B) m

1. rdeča barva

2. kem. rdečilo

3. (f -sa) rdečelasec, rdečelaska

4. polit. rdeč, rdečkar

5.
rosso d'uovo rumenjak

6. ekon.
andare in rosso zadolžiti se
essere in rosso biti zadolžen

7. rdeče vino
PREGOVORI: rosso di sera bel tempo si spera, rosso di mattina la pioggia s'avvicina preg. če je nebo rdeče zvečer, se nadejaj lepega vremena, če je zjutraj, se pripravi na dež

roto pretekli deležnik od romper; na dvoje; uničen; razcapan; zanikrn; razposajen

no falta un roto para un descosido enako se z enakim druži
no lo echó en saco roto vzel si je to k srcu (svarilo ipd.); njegov trud ni bil zaman

rotula -ae, f (demin. iz rota) kolesce, kolešček: † mirum quin citius iam a foro argentarii abeunt quam in cursu rotula circumvortitur Pl., possunt etiam, si sit operae pretium, vasis maioribus rotulae subici Col., non pridem inventum in Raetia Galliae duas addere tali rotulas, quod genus vocant plaumorati Plin., plutei dicuntur qui ad similitudinem absidis contexuntur e vimine et ciliciis vel coriis proteguntur ternisque rotulis Veg., quid rotulae insistis? stare loco nequeo Aus.

rougir [ružir] verbe transitif pordečiti; razbeliti (železo); pomešati (vodo) z rdečim vinom; verbe intransitif postati rdeč, pordeti, zardeti (de od); sramovati se

rougir ses mains de sang (figuré) imeti krvave roke, zagrešiti umor, zločin
rougir son eau zmešati si vodo z nekoliko rdečega vina
rougir de honte, de colère, de plaisir zardeti od sramu, jeze, ugodja
rougir jusqu'aux yeux, jusqu'au blanc des yeux, jusqu'aux oreilles zardeti do ušes
je rougis de lui sram me je zanj
je n'ai pas à rougir de cela tega me ni treba biti sram
ne plus rougir de rien postati brezčuten za grajo, biti nesramen
elle devrait rougir de sa mauvaise conduite sram bi jo moralo biti njenega vedenja
faire rougir quelqu'un spraviti koga v zadrego (tako da zardi)
rougir et peler après un coup de soleil postati rdeč in luščiti se po sončarici