Franja

Lycophrōn -onis, acc. -ona m (Λυκόφρων) Likófron, grški tragik iz Halkide (Χαλκίς) na Evboji: utque coturnatum periisse Lycophrona narrant, O., carmina Battiadae latebrasque Lycophronis atri Stat.

Lycus (Lycos) -ī, m (Λύκος) Líkos

I. moško ime

1. Pandionov sin, Antiopin soprog, kralj v Likiji: Mel.

2. Enejev tovariš: V.

3. Diomedov tovariš: O.

4. Kentaver: O.

5. Trazibulov oče: N.

6. Tebanec, ki je v Herkulovi odsotnosti prevzel oblast nad Tebami: Hyg.

7. grški zgodovinopisec iz Regija, adoptivni oče tragika Likofrona, avtor zgodovine Libije in Sicilije: Plin.

8. grški kipar: Plin.

9. zdravnik iz Neaplja: Plin. —

II. ime več rek, poseb. reka

1. v Frigiji, Majandrov (Meandrov) pritok: O., Cu., Plin.

2. v Asiriji, pritok Tigrisa: Cu.

3. v Bitiniji: O.

4. v Pontu: Plin.

5. v Kilikiji: Plin.

6. v Feniciji: Mel., Plin.

7. v Paflagoniji: V. idr.

lymphāticus 3 (lympha)

1. boječ se vode: Hier.

2. metaf. blazen, blodnih misli, ne zavedajoč se, kakor obseden, nepriseben, zblojen: pavor L. nagel, silen, paničen strah, zona, metus Sen. ph., ritus Ap.; šalj.: nummi Pl. ki kakor nori silijo iz mošnje; subst.
a) lymphāticus -ī, m blaznik, blaznež: Sen. ph., Plin., Ap., Isid.
b) lymphāticum -ī, n blaznost, besnost ali pa vodeničnost: Pl.

lyncūrium -iī, n (gr. λυγκούριον) linkúrij, „risje oko“, trd, prozoren kamen rdečkastorumene barve, za katerega so starodavniki menili, da nastane iz kristaliziranega risjega seča, najbrž hijacínt, po drugih turmalín: Plin. — Soobl. lyncūrius (s popačeno inačico ligūrius) -iī, m: Hier., Isid.

Lȳsimachus -ī, m (Λυσίμαχος) Lisímah

1. Aristidov oče: N.

2. Makedonec iz Pele, Agatoklov sin, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti od l. 306 vladar v Trakiji in Pontu, padel l. 281, premagan v boju zoper Selevka Nikatorja: Ci., N., Cu., Iust.

3. sin prejšnjega: Iust.

4. vzgojitelj Aleksandra Velikega: Iust.

5. grški pisatelj o poljedelstvu: Varr., Col., Plin.

6. judovski veliki duhovnik za časa Antioha Epifana: Plin.

7. odkritelj rastline lizimahije (pijavčnice): Plin. (25, 72).

8. ime nekega moža: Pl.

Lȳsippus -ī, m (Λύσιππος) Lisíp, kipar iz Sikiona v času Aleksandra Velikega; izdelavo svojih bronastih podob je Aleksander zaupal samo njemu: Varr., Ci., H., Pr., Col., Plin., Q.

Lȳsis² -idis, ali -is, acc. -im, m (Λῦσις) Lísid (Lízis), pitagorejec iz Tarenta, Epaminondov učitelj: Ci., N.

2. reka v Mali Aziji: L.

Lȳsistratus -ī, m Lisístrat, kipar iz Sikiona, Lizipov brat: Plin.

M, m dvanajsta črka latinske abecede. Kot kratica M. = Marcus, M.' = Manius. Kot številčno znamenje M (nastalo iz CI , gr. Φ) = mille.

mà

A) adv. nareč.

1. ma, quanto:
ma ste neumni ma quant'è sciocco

2. (ja) ma, sì, già:
ma, kakor se vzame ma, dipende

B) konj. (pa, ampak) ma, però:
ma vi niste iz naših krajev ma lei non è delle nostre parti

maccus -ī m (iz gr. μακκοάω neumen sem) v atelskih burkah (gl. Atella) norec, tepec, pavliha, kljukec, harlekin; od tod apel. = neumnež, butec, tepec, trap, bizgec: Ap.

macellum -ī n (prim. gr. μάκελλον ograja, obora; (mesni) trg, kar je izpos. iz hebr. miklā ovira, ograda, ograjen prostor) mesni, kuhinjski, zelenjavni trg: Pl., Ter., Varr., Ci.; meton. kar se na takem trgu prodaja, meso in drug živež: Plin.

macer¹ -cra -crum (iz *makros, indoev. *məkrós; prim. gr. μακρός dolg, μῆκος dolgost, dolžina, stvnem. magar = nem. mager, lat. maceō, macies)

1. (o človeku in živini, vselej z grajalnim pomenom) suh, slok, medel, mršav, tanek, droben, upadel (naspr. pinguis, opimus): Varr., Q., Pr., Gell. idr., taurus V., mustela, turdi H., macerrimae corporis partes Sen. ph.

2. (o stvareh, poseb. o zemljišču, prsti) pust, izmolzen, neroden, nerodoviten, neploden, jalov, slab: solum exile et macrum Ci., macris aut aridis locis Col., ager macrior Ca., Varr., vitis macrior, humus macerrima, vineae macerrimae, stirpes macerrimae Col.; pesn.: libellus Mart. droben; metaf. medel od žalosti: si me palma negata macrum, donata reducit opimum H.

Macer² -crī, m (macer1) Máker, rim. rodbinsko ime Emilijevega in Licinijevega rodu, zlasti

1. C. Licinius Macer Gaj Licinij Maker, zgodovinopisec in govornik, l. 83 triumvir monetalis, tr. pl. l. 73: L., Ci., Val. Max.; (njegov govor ad populum pri S. [orat. et epist.]).

2. L. Licinius Calvus Macer Lucij Licinij Kalv Maker, rim. govornik in pesnik, sin prejšnjega, neoterik, Katulov prijatelj: Ci., Cat., H., O., T., Plin.

3. P. Calpurnius Macer Caulius Rufus Publij Kalpurnij Maker Kavlij Ruf, consul suffectus 103 po Kr., Plinijev naslovnik: Plin. iun. (6, 24).

4. Aemilius M. Emilij Maker iz Verone, pesnik, Vergilijev in Ovidijev prijatelj: O., T., Plin., Q., Hier.

5. prokonzul v Dalmaciji l. 98 po Kr.: Mart. (10, 78).

6. (Q. Baebius) Macer Kvint Bajbij Maker, curator viae Appiae 95, 100—101 prokonzul Betike: Mart. (10, 17, 6; 12, 98, 7).

māceria -ae, f (indoev. *menHku- iz indoev. baze *menHk- gnesti, mečkati, tlačiti, tolči; prim. skr. mácate, mañcate [on] stlači, zmelje, gr. μάσσω [iz *μάκi̯ω] gnetem, stiskam, μάγειρος kuhar, μαγίς nečke, lat. mācerō, sl. mehek, moka, mečkati; hkrati prim. tudi kor. *mag̑- mazati, gnesti, stiskati, ki se ohranja v gr. μαγῆναι gnesti, morda nem. machen delati (izhodiščni pomen: graditi z glino, prvotno: gnesti, mazati) sl. mazati, maslo, nem. mengen) pravzaprav zgnetena ilovnata stena, od tod ilovnat zid kot ograja vrtov, vinogradov, pozneje tudi ograja iz kamenja ali iz žgane ali na zraku sušene opeke: Varr., Ca., Pl., Ter., Plin., Plin. iun. idr., nulla maceria, nulla casa Ci., horti L., Pl.; kot okop: maceriam sex in altitudinem pedum praeducere C. — Soobl. māceriēs -ēī, f: Varr., Prud.

macesen samostalnik
1. Larix (drevo) ▸ vörösfenyőPovezane iztočnice: japonski macesen, sibirski macesen

2. neštevno (les) ▸ vörösfenyő

macesnov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ vörösfenyő
2. (izdelan iz macesnovega lesa) ▸ vörösfenyőfa, vörösfenyő

Machāōn -onis, m (Μαχάων) Maháon, iz Hom. znan zdravnik, Eskulapov sin, gojenec Kentavra Hirona: V., O., Pr., Cels.; apel.: dimitte Machaonas omnes Mart. vse zdravnike. — Od tod adj. Machāonius 3 Maháonov, maháonski: O., Stat. Machāonicus 3 Maháonov, maháonski: Sid.

māchina -ae, f (izpos. iz dor. μαχανά = μηχανή) stroj, ogrodje, konstrukcija

1. umetno sestavljeno delo, izdelek, zgradba, sestava, ustroj: mundi Lucr.

2. vsaka mehanična naprava, s katero se omogoči ali olajša kako gibanje, stroj, naprava, priprava, škripec, valj, vitel, vitlo, vzvod, dvigalo: Pl., Ci., Col., Icti., torquet machina lignum H. vitel, trahunt machinae carinas H. valji; poseb. oblegovalna naprava, oblegovalni stroj (katapulti, oblegovalni stolpi itd.): V., L., vineis, turribus et machinis omnium generum urbem expugnare L.; pren.: hanc … legem ad illius opes evertendas, tamquam machinam, comparari Ci., iisdem machinis sperant me posse labefactari Ci.; occ.
a) ogrodje, stavbna konstrukcija, (gradbeni, stavbni, delovni, zidarski) oder, (o)gredje, ogrodje: Varr. ap. Non., Vitr., machinae aedificationum Plin., de machinā cadere Icti.
b) slikarsko stojalo: in machinis pingere Plin.
c) oder, podest, na katerem so bili razstavljeni sužnji, namenjeni za prodajo: amicam de machinis emit Q. Ci.

2. metaf. zvijačen naklep, zvijačen načrt, (umeten) prijem, trik, prevara, zvijača, spletke, kovarstvo, spletkarstvo, rovarstvo, ukana, lest: Pl., Pac. ap. Fest., Q., et omnes adhibeam machinas ad tenendum adulescentulum Ci., nec quem dolum ad eum aut machinam commoliar, scio quidquam Caecil. ap. Ci.

māchinātor -ōris, m (nom. sg. iz māchinārī)

1. izdelovalec strojev, strojnik, strojegradnik, inženir, graditelj, postavljalec: Sen. ph., machinator bellicorum tormentorum operumque (sc. Archimedes) L., Nero … exstruxit domum … magistris et machinatoribus Severo et Celere T. po načrtu in pod nadzorstvom; pren.: Deus rerum omnium machinator Lact. stvarnik.

2. metaf. ustanovitelj, utemeljitelj, povzročitelj, (po)vzročnik, začetnik, snovalec: Sen. tr., Ap., Lact., Cod. Th., huius belli L., doli T., harum omnium scelerum improbissimus m. Ci.