Franja

lucūns -untis, f (menda iz gr. *γλυκοῦς -οῦντος sc. ἄρτος ali πλακοῦς) v ponvi pečeno pecivo, ponvíčnik, starejše ponevnjak: Varr. ap. Non., P. F.

lūcus¹ -ī, m (iz indoev. *loquos svetloba, jasa, gozdna goljava k lūceō, lūx; prim. osk. lúvkeí = lat. in luco, lat. col-lūcāre, lit. lauĩkas polje, odprt prostor, stvnem. lōh obrasla jasa, nizko grmovje) = jasa, od tod

1. kakemu božanstvu posvečen gaj, log ali gozd: Albani tumuli atque luci Ci., lucum incendere H., l. sacratus, l. Dianae, Iunonis, Martis L., Tiburni l. H., luci sacri V., Cu., nemora sacros imitantia lucos Tib., luci deserti Pr., sancti O., vetusti O., Lucan., Stygius l. O., lucus est arborum multitudo cum religione Serv.

2. pesn. sploh gozd: altus V., viridis V., Stat., quos … gerit India lucos V., l. creber harundinibus O. gosto trst(ič)je, luci steriles Stat., l. palmares Amm.; pren.: coma plurima torvos prominet in vultus humerosque, ut lucus, obumbrat O.

3. les: nec quidquam ponere sine luco, auro Pl. ap. Char. — Kot nom. propr. Lūcus -ī, m Lúkus = Log, ime več mest v Galiji, Hispaniji in drugod; najbolj znan je Lucus, imenovan tudi Lucus Augusti (Avgustov) Log v pokrajini Vokontijcev (zdaj Luc en Die jugovzhodno od Valansa (Valence)): T., Plin.

lūdi-faciō -ere -fēcī -factum (lūdus in facere) koga imeti za norca, norčevati se iz koga, trapati, zasramovati: Pl. (Epidic.) (?).

lūdificābundus 3 (lūdificāre) za norca imajoč koga, norčujoč se iz koga, zasramujoč koga: Sid.

lūdificātiō -ōnis, f (lūdificāre) draženje, nagajanje, norčevanje iz koga, oponašanje, roganje, zasramovanje, trapanje: per ludificationem hostis, ignari ludificationis, l. veri L., cum … ludificatione … senatūs auctoritas impediretur Ci., ludificationes daemonum Aug. slepljenje, slepila.

lūdificātus -ūs, m (lūdificāre) norčevanje, posmeh: aliquem sibi habere ludificatui Pl. posmehovati se komu, norčevati se iz koga.

lūdō -ere, lūsī, lūsum (prim. gr. λοίδορος psujoč, sramoteč, λοιδορέω psujem, sramotim, λίζει = παίζει Hsch.)

1. vzigravati se, plesati (o človeku, živalih in stvareh): fecerat … geminos huic (sc. lupae) ubera circum ludere … pueros V. kako sta razigrana, in numerum (po udarcih, po taktu) Faunosque ferasque videres ludere V., ludis circensibus … quadraginta ursos et elephantos lusisse L. da je nastopilo, ludit Maeandros in undis O., cymba ludit in lacu O., iubae ludunt V. vihrajo, iuba per cella ludens Sil.

2. igrati (se); najprej o brcanju žoge in metanju diska: l. pilā Ci. brcati žogo, igrati se z žogo, ludere qui nescit, campestribus abstinet armis (tj. žoge in diska) H.; od telesnih vaj preneseno na druge igre: l. tesseris Ter., aleā Ci., O. idr. ali in aleā Icti. s kockami igrati, kockati, seu trocho (z obročem) seu alea H., talis Ci., Plin. kockati, nequiore talo Mart. z nepravimi kockami igrati, in pecuniam Icti. za denar igrati, in latrunculos Vop. šah igrati; abs.: lusimus per omnes dies Suet.; brezos.: Aug., horā tertiā bibebatur, ludebatur Ci.; pesn. in poklas. trans.: l. par impar H., Augustus ap. Suet. (na) sodo ali liho igrati, latronum proelia (prim. latrō -ōnis) O. šah igrati, aleam, Troiam Suet., ducatūs et imperia Suet. vojskovodjo (generala) in cesarja igrati; scriptae, quibus aleā luditur, artes O.; pren.: consimilem l. ludum Ter. isto igro igrati = enako storiti, kar je kdo drugi storil, ludum insolentem l. H. objestno igro igrati = biti objesten.

3. igraje, za šalo, za kratek čas ukvarjati se s čim ali poče(nja)ti kaj, kratkočasiti se, (po)igrati (poigravati) se s čim, šale uganjati, (po)šaliti se: videant, ad ludendumne (za šalo) an ad pugnandum arma sint sumpturi Ci., pueris ludentes minamur Ci. v šali, l. armis Ci., Lucr., palaestrā O., l., quae vellem V., calamo V. igrati na piščal, versibus incorruptis V., Syracosio versu V. (o Taliji) za šalo gojiti Teokritovo idilo, bucolicis iuvenis luserat ante modis O., lusit tua musa O., credite, non ludo H. ne šalim se; trans.: causam illum disputationemque Ci. šaljivo dognati, carmina pastorum V., plurimā nocte luserat V. ponoči se je bil največ pošalil, si quid olim lusit Anacreon H., opus l. H. peščene hišice zidati, l. laeta et iuvenilia O. za šalo pesniti, luserunt ista poëtae Sen. ph. so pripovedovali izmišljotine, l. convicia Mart. za šalo so drug drugega psovali, pericula l. Mart. za kratek čas se uriti v prestajanju nevarnosti; occ.
a) igraje (šaleč se) prebiti, preživeti (preživljati): otium Mart.
b) pren. α) igrati se s čim = razsipavati s čim: viribus imperii Sen. ph. β) zaman (zastonj) uporabljati, zaman (zastonj) posegati po: operam Kom., Fr. zaman se truditi. γ) (o polteni ljubezni) ljubiti se, ljubimkati s kako žensko: O., Petr., Suet., ludite ut lubet Cat., ludite, sed furto celetur culpa modesto O., lusisti satis, edisti satis H., l. in aliquā Pr.

4. koga ali kaj šaljivo prikaz(ov)ati, predstaviti (predstavljati): civem bonum l. Caelius in Ci. ep., Phoebi mendacia l. Suet. poet., magistratum l. Ap., simulacra Martis l. Cl.

5. za bedaka (za bebca, za norca imeti) koga, bedaka (bebca, norca) delati iz koga, norce briti iz koga, šegav biti do koga, norčevati se iz koga, dražiti, oponašati koga: Kom., ludi te non intellegebas? Ci., Domitius in senatu lusit Appium Ci., l. verbum Ci. ep., ludit pedes glacies L., l. ingenium eius Suet., praesaga ludunt praecordia sensus Sil.

6. zasmehovati, zasramovati: haec autem oratio … omnium irrisione ludatur Ci.

7. koga za nos voditi, za nos potegniti (vleči), (pre)varati, prelisičiti, (o)goljufati, (o)pehariti, prekaniti, ukaniti (ukanjati): aliquem dolis Ter., te … senectus … falsā vatem formidine ludit V., an me insania ludit? H., arte ludi L., veste deus lusus O., quam (sc. Ledam) flumineā lusit adulter ave O., matris in admisso falsa sub imagine lusae error inest O., l. hostem Amm.

lūdus (star. tudi loedus) -ī, m (lūdere)

I. konkr.

1. igra za kratkočasenje ali kot telesna vaja: dare ludum alicui Pl. kratkočasiti koga, tali ludo ludere Pl. take reči početi za kratek čas, exercitatione ludoque campestri (na Marsovem polju) uti Ci., l. militaris L. vojaška igra, poseb. vaja z orožjem, ad pilam se aut ad talos aut ad tesseras conferunt aut etiam novum sibi excogitant ludum Ci., ludus datur huic aetati Ci. v tej dobi se dovoljuje prosto gibanje, flectere ludus (sc. est) equos V., ludus calculorum (gl. calculus) Cael., sphaerae l. Cael. žoganje; occ. vojna igra: heu nimis longo satiate ludo H.; pren.: amori dare ludum H. = predajati se ljubezni.

2. javna igra = (gledališka) igra, predstava (zlasti na čast božanstvom): festi dies ludorum celebrandi Ci., ludos spectatum ire H. iti v gledališče, ludos facere Ci., L. ali edere Ci., T., Suet. ali dare Iuv., Suet. igre prirediti (prirejati), ludos committere L. igre začeti, ludi Olympii Pl. ali ludi Olympia Varr. ap. Char., ludi circenses Varr. ap. Gell., Ci., L., Suet. igre v cirkusu (tekmovalna dirka, tekmovanje v teku idr.), ludi scaenici Ter., L., Sen. ph., Suet. gledališke predstave, ludi Apollinares Varr., Ci., L., Plin., Cerealia ludi L., ludi Consualia Varr., L., ludi Megale(n)sia L. ali Megale(n)sia ludi O., ludi magni L., Suet. meton.
a) igra = drama, šaljiva igra, satira: in Naevii ludo Ci.
b) čas javnih iger: ludis Pl., Ci., L., Suet. za časa javnih iger, ob javnih igrah.

3. igralska šola (v kateri so potekale le igram podobne vaje), šola, učilnica, predvsem za gladiatorje, potem za učence začetnike (za mladeniče je bila „schola“): e ludo ire Pl., ludus fidicinus Pl. glasbena šola, l. gladiatorius Suet., Ap., nemo est in ludo gladiatorio paulo ad facinus audacior Ci. v gladiatorski šoli (včasih pomeni tudi samo ludus gladiatorska šola: gladiatoresque, quos ibi (sc. Capuae) Caesar in ludo habebat C.), Aemilius l. H. Lepidova (nekega Emilija Lepida) gladiatorska šola; o začetni šoli: quem puerum in ludo cognorat N., librum tibi magister ludi dedit (gl. lūdī-magister) Ci., qui e ludo atque e pueritiae disciplinis … patris ad exercitum atque in militiae disciplinam profectus est Ci., ludum habere Ci. ali exercere T. šolo imeti, učiti, poučevati, ludum aperire Ci. šolo odpreti, ludus discendi Ci. ep. ali litterarum L., Plin. ali litterarius Q. začetna (osnovna) šola. —

II. abstr.

1. igra = kratkočas(en)je, zabava, šala, nagajanje, šaljiv (smešen, zabaven) dogodek (pripetljaj): ludos facit Ter. šali se, ludus alicui facere Pl. ali reddere Ter. zagosti jo komu, dare alicui ludum Pl. zabavo nuditi komu, zabavati koga, dare ludos Ter. osmešiti se, ludos praebere Ter. da(ja)ti povod za smeh, per ludum Ci., Suet., Aur. v šali, per ludum et iocum Ci. v igri in šali, ludo et ioco uti Ci., amoto quaeramus seria ludo H. brez šale, ludos aliquem dimittere Pl. porogljivo odgnati koga, facere aliquem ludos Pl. posmehovati se komu, za norca imeti koga, briti norce (norčevati se) iz koga, ille tibi ludus fuit Ci. ti je bil v posmeh, ludum fieri Pl.; o raznih strasteh, poseb. o polteni ljubezni: frui ludo aetatis L. uživati mladostne radosti, hic noctem ludo ducunt V. igrajo dolgo v noč, consimile luserat Ter., nec lusisse pudet, sed non incīdere ludum H.

2. igra = opravek, ki je lahek kakor otročja igra, malenkost, „mala šala“: oratio ludus est homini non hebeti Ci., illa perdiscere ludus esset Ci., ad quos (sc. honores) vos per ludum … pervenistis Ci. igraje = brez truda, cui ludus (sc. est), nullam cursu non tollere dammam Sil., ludus sunt illa omnia Iust., ludum iocumque esse Ter. ali fuisse L. prava šala.

Luft, die, (-, Lüfte) zrak, schlechte Luft slab zrak; reine Luft čist zrak; dicke Luft figurativ slabo vzdušje; Luft kriegen/bekommen priti do sape; Luft holen/schöpfen (globoko) vdihniti, figurativ zadihati; frische Luft schöpfen iti na sprehod, iti na svež zrak; die Luft anhalten zadržati sapo, figurativ biti tiho; sich Luft machen narediti si prostor; seinen Gefühlen/seinem Herzen Luft machen dati si duška; die Luft zum atmen nehmen utesnjevati, dušiti; Luft sein : er ist für mich Luft zame kot da ga ni; als Luft behandeln ignorirati; an die Luft setzen figurativ vreči ven, postaviti pred vrata; aus der Luft iz zraka; aus der Luft gegriffen figurativ iz trte izvit/iz palca izsesan; in der Luft v zraku; in der Luft liegen biti v zraku; in der Luft zerreißen raztrgati; in die Luft sprengen/werfen vreči v zrak; in die Luft fliegen odleteti v zrak, eksplodirati; in die Luft reden figurativ govoriti v veter; in Luft zergehen figurativ razbliniti se; Löcher in die Luft gucken buljiti/bolščati/strmeti predse; nach Luft schnappen hlastati za zrakom; per Luft z letalom; von Luft und Liebe od samih dobrih besed; Lüfte, pl , sapice; višave; freiere/bessere Lüfte in etwas bringen spustiti sveže sapice v; König der Lüfte kralj višav

lūgeō -ēre, lūxī (—) (iz *lougei̯o, indoev. kor. *leug̑-, *leug- lomiti, mučiti, boleti, prim. skr. rujáti lomi, muči, rujā lom, bolečina, bolezen, gr. λευγαλέος, λυγρός žalosten, poguben, lat. lūctus, lit. luĩžis, láužis (z)lom, lúžti lomiti, let. laûzît streti srce, stvnem. loh = nem. Loch)

1. žalovati, tožiti, žalosten biti, tugovati (o žalosti, ki se kaže v glasnem tarnanju in običajnih zunanjih znamenjih; maerēre = otožno, vdano žalovati): luget senatus, maeret equester ordo Ci., laetantur ceteri, luget solus, propter quem ceteri laetantur Ci., lugere pro aliquo Ci. žalovati za kom, lugendi finem facere Ci. = lugere desinere Sen. ph.; brezos.: ad pii rogum fili lugetur Cat.; o stvareh: rami positis lugere videntur frondibus O., campi lugentes (= ἤϑεα λευγαλέα Hes.) V. poljane žalosti (v podzemlju), lugentes lanae Mart. za žalovanje pripravna, žalovalna, lugentia castra Iust.; pt. pr. subst. lūgēns -entis, v pl. lūgentēs -ium, m žalujoči, žalovalec, žalovalci: lugentis habitu Suet., insignia lugentium T.

2. trans. obžalovati koga, kaj, žalovati za kom, nad čim, v žalni obleki (opravi) hoditi za kom: mortem Treboni Ci., matronae annum ut parentem eum luxerunt L., fratrem lugebat ademptum O., positis te frondibus arbos … luxit O., l. aliquem vero desiderio Cu. odkritosrčno, iskreno, damnatos Suet., aliquem per annum Eutr., lugenda vita O.; v gr. skladu: lugendam formae sine virginitate reliquit Pyrenen Sil.; z ACI: Cl., quam (sc. urbem Romam) e suis faucibus ereptam esse luget Ci.; v pass.: lugebere nobis (= a nobis) O. — Soobl. lūgeor -ērī: Prisc.

Opomba: Sinkop. act. pf. lūxtī = luxisti: Cat.

lúknja hole; (odprtina) opening, aperture; (votlina) hollow, cave; perforation, gap; (v siru) eye; (biljardna) pocket; (slabo stanovanje) dirty hole

strelna lúknja loophole
lúknja v cesti pothole; (zapor, ječa) prison, jail
on je v "lúknji" (v zaporu) pogovorno he's in the nick (ali ZDA pogovorno in the can)
vtakniti v lúknjo (ječo) to clap (someone) in gaol, to put (someone) behind bars (ali away)
izbezati (z dimom) iz luknje koga to smoke someone out into the open
zamašiti lúknjo to stop (up) a hole
napraviti eno lúknjo, da bi zamašili drugo (figurativno) to rob Peter to pay Paul

lumbrīcus -ī, m

1. navadna človeška (črevesna) glista: Ca., Col., Plin., Cael., Isid., l. teres Cels., l. latus Cels. trakulja.

2. deževnik: Col. (7, 9, 7), Plin. (11, 140); metaf. glista = psovka za človeka, ki se je iz nizkega stanu povzpel do visokega dostojanstva: foras, lumbrice, qui sub terra erepsisti modo Pl.

lumbus -ī, m (iz *londhu̯os, indoev. baza *lendh- ledje, ledvica; sor. sl. ledje, hr. léđa, stvnem. lentī, nem. Lende)

1. ledje (n. sg.) ali ledja (n. pl.): Pl., Ci. poet., N., H., O. idr.; meton. (evfem.) spolovila: Cat. (16, 11), Pers. (1, 20), Iuv. (3, 244).

2. metaf. ledje (ledja), ledju podoben del na trti: Col., Plin.

lūmen -inis, n (iz *leuqs-men, *louqs-men: lūx, lūcēre, lūna, lūstrāre; iz baze *leu̯k- svetiti, prim. skr. rócate sveti se, sije, rocáyati osvetljuje, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, stvnem. lioht, nem. Licht, ang. light)

1. sploh svetilo (= telo, ki oddaja svetlobo, predmet, ki sveti, npr. sveča, svetilka, plamenica, bakla, oljenka), konkr. luč: lumen accendere de suo lumine Enn., l. lucernae Ci., lumini oleum instillare Ci., luna solis lumine conlustratur Ci., accretio et deminutio luminis Ci. mesečine, tabulas pictas collocare in bono lumine Ci. na dobro svetlobo postaviti = ugodno namestiti (da svetloba dobro pada nanje), nocturnum extinctum l. Lucr., immittere lumen V. omogočiti (omogočati) vdor luči (svetlobe), luč (svetlobo) spustiti (spuščati) v (kaj), primo cum lumine solis V. s prvim svitom, ob prvem svitu, sub lumina prima V. ob (so)mraku, ad lumina prima H. do (so)mraka, in praetoria nave insigne nocturnum trium luminum fore L. nočno znamenje, l. caeleste O. ali caeli V., diurnum O., Sen. ph. sončna luč (svetloba), sonce, sol lumenque diurnum Lucr. danica, lumina vigilantia O. vedno goreče, sine lumine exire Cu., lumina relucentia Sen. ph., clarum lumen transmittere čisto prozoren biti, papilio … luminibus accensis advolitans Plin., ad lumina Suet. pri (ob) luči, l. lunare Macr. mesečina.

2. occ.
a) dnevna luč, dnevna svetloba, dan: secundo lumine Enn. ap. Ci., lumine quarto V., lumine supremo V. na dan smrti, lumine etiamtum incerto S. ali obscuro etiamtum lumine S. ob (so)mraku, festis luminibus (= diebus) Cat.
b) luč življenja, življenje: ab umbris (= iz podzemlja) … ad lumina surgere vitae V., lumina vitae attingere V., linquere lumina vitae Lucr. ali invisa lumina relinquere V. (= λείπειν φάος ἠελίοιο Hom.) = umreti, corpus spoliatum lumine V., nunc casum lumine lugent V. mrtvega, fratri iucundum lumen ademptum Cat.
c) svetloba (luč) oči, vid; meton. oko, oči: sine ullo morbo lumina oculorum amisit N., Democritus lumina amisit Ci., oculorum lumine operto Lucr., lumina oculorum expertia somno Lucr., quem tu, Melpomene, semel nascentem placido lumine videris H., inania lumina O. iztaknjene oči, fodere alicui lumina O. izbosti, iztakniti komu oči, lumen effossum V. iztaknjeno oko (prim. pren.: effossum alterum imperii Romani lumen Vell.), distenta lumina rumpere Lucan.; sg. lumen kolekt. = oči: cum vero sustulit acre … lumen O., tela volant praeter et lumen et aures O.; lumen = zenica: P. Veg.
d) svetloba v poslopjih ali pred njimi: luminibus alicuius obstruere Ci. ali officere Icti. svetlobo (dotok svetlobe) zagraditi (zapreti) komu = narediti (delati) senco; od tod pren.: Catonis luminibus obstruxit oratio Ci. je zatemnil (zasenčil) Katonovo slavo, nec mentis quasi luminibus officit (ni v napoto) altitudo fortunae et gloriae Ci.
e) (b)lesk, sijaj: ferri Stat.,
f) lepota: calthae Col.
g) svetloba v slikarstvu (naspr. umbra): Plin., Plin. iun.
h) meton. α) vsaka odprtina, skozi katero lahko prehaja (prodre) svetloba ali zrak: cum rerum natura … duo lumina ab animo ad oculos perforata nos habere voluisset Ci. „svetlobnici“. β) rega, reža, razpoka: ut tenues subiere latentia cerae lumina Val. Fl. γ) preduh (v rudnikih), zrač(il)ni jašek, dihalnik, sopôtnica: Plin. (31, 57). δ) okenska odprtina, okno: lumina capere a meridie Vitr. okna narediti na južni strani, habere ad septemtrionem lumina fenestrarum Vitr., lumina fenestrarum volvata Vitr. okenske odprtine z vrati, Cyrus aiebat viridariorum διαφάσεις latis luminibus non tam esse suaves Ci., obserare lumina Ap., immittere lumen, lumina Icti. narediti. ε) odprtina za vrata, vrata: Vitr. (4, 6, 1). ζ) svetloba lijaka (calix) pri vodni cevi: Front.

3. metaf.
a) svetloba, ki pripomore k jasnemu razumu, razsvetljujoča duševna bistrost ali jasnost, razsvetljujoča razsodnost, bistroumnost: vos in tantis tenebris erroris et inscientiae clarissimum lumen praetulistis menti meae Ci., ordo maxime est, qui memoriae lumen affert Ci.
b) svetilo, luč α) (o osebah) = sijajen zgled ali vzor, vzornik, odličnik, dostojanstvenik, prvak, sloves, slava, dika, okras: omnium gentium lumen exstinguere Ci., lumina civitatis Ci., praestantissimi viri lumina rei publ. Ci., lumina tot cecidisse ducum V. dike, scire licet hunc (sc. puerum Servium Tullium) lumen quoddam rebus nostris dubiis futurum L. = rešitelj, pomoč; lumen gentis Sil. (o Regulu), Lybiae Sil. (o Hanibalu). β) (o rečeh) = sijajen zgled (vzor), sijajne vrline, odlike, krepost(i), sijaj(nost), lesk(et), dika, okras: quasi lumen aliquod probitatis et virtutis Ci. ep., ostendas oportebit patriae lumen animi, ingenii consiliique tui Ci. sijajne vrline, iacērent in tenebris omnia, nisi litterarum lumen accederet Ci., l. consulatūs tui Ci. sijaj, Corinthum patres vestri, totius Graeciae lumen, extinctum esse voluerunt Ci., l. inventae V.; o govoru: lumina dicendi Ci. nakit sijajnih besed, lumina verborum et sententiarum Ci. prilike in podobe (tropi in figure).

lúna luna f

rastoča (pojemajoča) luna luna creciente (menguante)
pristanek na luni alunizaje m
raketa na luno cohete m lunar
luna sije hace luna
pri(haja)ti z lune (fig) venir de otro mundo
polna luna luna llena; plenilunio m
luna ga trka le falta un tornillo; no está bien de la cabeza
pristati na luni alun(iz)ar; posarse en la luna
živeti na luni (fig) vivir en la luna

lūna¹ -ae, f (iz *lou̯qs-nā ali iz *leu̯qs-nā, kar je nastalo iz subst. adj. *lou̯qs-no-, ki je ohranjen še v avestijskem raoxšna- sijoč, bleščeč: lūcēre, lūx; prim. sl. luna in hr. lúna)

1. luna, mesec, mesečina: l. nova Varr., C. idr. mlada luna, mlaj, l. plena C. polna luna, ščip, quarta l. Ci. četrti dan po mlaju, novissimā primāve lunā Plin. ob mlaju ali prvi dan po njem, l. crescens Varr., Ci. idr. rastoča luna, naspr. l. decrescens Col. ali senescens Varr., Ci. idr. ali minor H. ali minuens Pall. pojemajoča luna (prim. l. minuit Plin. luna pojema, se manjša), plena luna deficit Ci. mrkne, doživlja mrk, lunae defectus Ci. ali defectio Q. = lunae labores V. mesečev mrk, luna deficiens Plin. ali laborans Iuv. lunin mrk, mesečev mrk, ortus aut obitus lunae Ci., habitari Xenophanes ait in luna Ci. da je Luna obljudena (prim.: habitatores lunae Macr.), solis lunaeque est ortus et occasus L., lunae cursus L., Cu., per (ad) lunam V. v mesečini, evanescunt cornua lunae O., l. surgens T., noctivaga Stat., lunae annus Macr. Lunino leto; tudi v pl.: lunae celeres, novae H., duas lunas visas L.; meton.: lunae sequentes ordine V. lunine mene.

2. pooseb. Lūna -ae, f Lúna, boginja meseca, hči Hiperiona in Teje (Thea), sestra sončnega boga Sola; posvečen ji je bil ponedeljek (lunae dies). Luno in Sola so pozneje poistovetili z Diano in Apolonom. Luni je Servij Tulij na Aventinu zgradil svetišče, ki je zgorelo za časa Neronove vladavine: L., T., Aus., cum luna laboret Ci. če je Luna v stiski = če luna mrkne, choros ducit Venus imminente Lunā H., cum … niveos Luna levarit equos O.

3. meton.
a) mesec = 1/12 leta: centesima l. Plin.
b) (mesečna) noč: roscida l. V., saepe illa inmeritae causata est omina lunae Pr.
c) polmesec = lik v podobi črke C, o polmesečnih slonokoščenih ščitkih, ki so jih patricijski senatorji nosili na svojih čevljih: nobilis et generosus adpositam nigrae lunam subtexit alutae Iuv., patricia l. Stat.
d) v pl. polmesečni žrelni (grlni, goltni) hrustanci = hrustanci v obliki polmeseca, ki tvorijo grlo, žrelo: nigro sub gutture lunas frangere Sid. poet.

Opomba: Star. gen. sg. lunai: Lucr.

Lūna² -ae, f Lúna, mesto na meji med Etrurijo in Ligurijo; ime je dobilo po polmesečnem pristanišču (Lunae portus, danes vojaško pristanišče Spezzia); v bližini nahajališče marmorja (zdaj kararski kamnolom marmorja): L., Mel., Plin., Pers. (z gen. Lunai), Sil. Od tod adj. Lūnēnsis -e lúnski: ager, legati L., marmor Plin. lunski (današnji kararski) marmor, ara Iuv., Suet. iz lunskega marmorja, caseus Mart.; subst. Lūnēnsēs -ium, m Lúnci, preb. Lune: Plin.

luō¹ -ere (z izpahnjenim a iz lavō -are; gr. λούω = lavō -āre in -ere) umivati, oblivati: Graecia … Ionio luitur … profundo (po drugih lavitur) Sil., amnis Ana … gurgite moenia pulcra luit (po drugih lavat) Prud.; metaf. očistiti (očiščevati): Celaeneus insontes errore luit Val. Fl. Sicer le v sestavljenkah, npr. ab-luo, al-luō, dī-luō, ē-luō idr.

luō² -ere, luī, luitūrus (iz *luu̯ō ali *lui̯ō, indoev. kor. *lēu-, *ləu-, *lu- rezati, odrez(ov)ati, (raz)rešiti; prim. skr. lunáti, lunóti reže, odrezuje, lavitram srp, gr. λύω (raz)rešujem, λύα razpust(itev), ločitev, λύσις (raz)rešitev, λύτρον odkupnina, lat. luēs, re-luere, solvere [iz *se-luere], got. lun odkupnina (acc. sg.), got. lausjan = stvnem. lōsen, lōsōn = nem. lösen, got. fra-liusan = stvnem. far-liosan = nem. ver-lieren, got. fra-lusts = stvnem. for-lust = nem. Ver-lust, got. laus = stvnem. lōs = nem. los)

1. plač(ev)ati kaj s čim (z glavo, življenjem), pokoriti se za kaj, plántati za kaj: l. stuprum morte Ci., si in me aliquid offendistis, cur non id meo capite potius luitur quam Milonis? Ci., sanguis istius supplicio luendus Ci., l. sponsionem L., temeritatem morte ali aliā temeritate L., cladem piaculo L., proelia tristia damnis L., qui (sc. obsides) capite luerent, si pacto non staretur L., ne sanguine liberorum suorum culpa defectionis lueretur L., l. peccata L., V., l. delicta maiorum H., culpam maiorum posteri luēre Cu., nec facta luisses impia funeribus O., huc caede luatur, quidquid Romani meruerunt pendere mores Lucan., petulantiam patroni litigator luit Q., nosterque luat cur foedera sanguis? Sil.

2. s pokoro ali kaznijo kaj odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: pericula publica L., ut … raptā luat responsa pharetrā Val. Fl. da bi razveljavil (po nekaterih izdajah ludat).

3. (po)plačati, (iz)plačati, poravna(va)ti, (iz)brisati: noxam pecuniā l. L., aes alienum l. Cu., debitum l. Cod. Th.; od tod tudi odkupiti kako stvar s poravnavo dolga, ki se je drži: pignus ali praedium a creditore ali fundum a testatore obligatum Icti.

4. globo, denarno kazen plačati za kaj: cautumque est XII tabulis, ut, qui iniuriā cecidisset alienas (sc. arbores), lueret in singulas aeris XXV Plin.; od tod poenam (poenas) luere, pravzaprav plačati kazen (ποινή), potem = kazen (pre)trpeti, pokoro delati, pokoriti se za kaj: illi … impii … etiam ad inferos poenas parricidii luent Ci., poenam pro caede l. O., Latiaris, ut rettuli, praecipuus olim circumveniendi Titii Sabini et tunc luendae poenae primus fuit T., constet licet, Domitianum cupiditatis ac saevitiae poenas luisse Suet., poenas temere inlati belli genti innoxiae luit Iust.; tako tudi: l. supplicia Iust. ali supplicium Cod. Th., l. supplicia crucibus Iust. smrt na križu (pre)trpeti, na križu umreti, augurium malis l. Plin. utrpeti nesrečo, ki jo je naznanil avgurij.

Opomba: Pt. fut. luitūrus le: Cl. in Cod. Th.

Lupercus -ī, m (lupus in arcēre; prim. gr. λυκοῦργος „odvračalec volkov“)

1. Lupérk, pastirski bog, ki so ga istovetili z gr. likejonskim (licejskim) Panom: Iust. — Od tod subst. Lupercal -ālis, abl. -ālī, n
a) Luperkál, bogu Luperku (Panu) posvečena votlina ob vznožju Palatina: Ci. ep., V.
b) s pristavkom ludicrum: L. ali pl. Lupercālia -ium in -iōrum, n: Ci., Val. Max., Suet., Aur. luperkálije, Lupérkovo, Luperkov praznik, ki so ga obhajali 15. februarja. Na ta dan so k žrtvam (kozličkom) pripeljali dva mladeniča in se dotikali njunih čel s krvavim žrtvenim nožem (verjetno kot spomin na človeške žrtve v preteklosti); po žrtvovanju so Luperkovi svečeniki tekali po mestu z jermeni, rezanimi iz kož zaklanih žrtev, ter z njimi švrkali po mimoidočih. Take švrke so šteli za blagonosne, zlasti za nerodovitne žene. Adj. Lupercālis -e Lupérkov, luperkálski: sacrum Lupercale (= Lupercal; gl. Lupercal b)) Suet.

2. Lupercus (lupercus) lupérk, Luperkov svečenik, v sg.: Ci., Iuv., v pl.: V., O., Suet.