Franja

rhētoricōteros -ī, (gr. ῥητορικώτερος) bolj retorski, bolj govorniški: Crassum habeo generum, ne rhetoricoterus tu seis Luc. fr. ap. Ci.; superl. rhētoricōtata: cupiam necesse erit si est hic libellus, quia epistolicotata scripsisti, ut e materia composita sit rhetoricotata Fr.

riacutizzare

A) v. tr. (pres. riacutizzo) ponovno zaostriti, zaostrovati, poslabšati (zlasti pren.)

B) ➞ riacutizzarsi v. rifl. (pres. mi riacutizzo) ponovno se zaostriti, zaostrovati, slabšati:
il male si è riacutizzato bolezen se je poslabšala

riaggravarsi v. rifl. (pres. mi riaggravo) ponovno se slabšati:
le condizioni del malato si sono riaggravate stanje bolnika se je ponovno poslabšalo

rialzare

A) v. tr. (pres. rialzo)

1. ponovno dvigniti, dvigovati

2. povišati

3. pren. povečati, povečevati

B) v. intr.

1. dražiti se

2. dvigati se, rasti, naraščati

C) ➞ rialzarsi v. rifl. (pres. mi rialzo) pobrati se (tudi pren.):
rialzarsi da una malattia opomoči si

riappiccicare

A) v. tr. (pres. riappiccico) ponovno lepiti, zlepiti

B) ➞ riappiccicarsi v. rifl. (pres. mi riappiccico) ponovno zlepiti se; pren. ponovno se obesiti, obešati (na):
quella seccatrice mi si è riappiccicata anche oggi tečnica se je tudi danes obesila name

riappropriarsi v. rifl. (pres. mi riapprōprio)
riappropriarsi di spet si prilastiti, prilaščati (kaj); spet gospodariti (s čim)

ricalcare v. tr. (pres. ricalco)

1. ponovno potisniti, potiskati; ponovno stopiti, stopati (po):
ricalcare il cappello in capo ponovno si posaditi klobuk na glavo
ricalcare le orme di qcn. pren. iti po stopinjah, slediti zgledu nekoga

2. kopirati; posnemati (tudi pren.)

3. zbiti (kovino)

richiēsta f

1. prošnja, zahteva; želja:
a richiesta dell'interessato na zahtevo prizadete stranke
si replica a richiesta generale ponovitev predstave je na splošno željo, zahtevo

2. pisarn. prošnja

richiudere^*

A) v. tr. (pres. richiudo) ponovno zapreti, zapirati

B) ➞ richiudersi v. rifl. (pres. mi richiudo)

1. ponovno se zapreti, zapirati

2. zaceliti se:
la ferita si è richiusa rana se je zacelila

richten² (ein Urteil fällen) soditi, obsoditi, (hinrichten) usmrtiti, izvršiti smrtno obsodbo; Sport soditi; sich selbst richten soditi si sam

ricominciare

A) v. tr. (pres. ricomincio) spet začeti, začenjati:
ricominciare daccapo začenjati znova
si ricomincia! pa smo že spet tam!, nehajmo vendar!

B) v. intr.; v. intr. impers. spet začenjati:
ricomincia a piovere spet začenja deževati

ricōrdo

A) m

1. spomin, spominjanje:
vivere di ricordi živeti od spominov

2. spomin; zapis; ostanek; beležka; znak:
ricordo di famiglia družinski spomin
ricordo marmoreo spominska plošča; (vestigia)
i ricordi della civiltà micenea ostanki mikenske kulture
prendere ricordi zapisovati si beležke
ricordo di una brutta caduta znak hudega padca

B) agg. invar. spominski:
foto ricordo spominska fotografija, slika

ridurre^*

A) v. tr. (pres. riduco)

1. nazaj pripeljati:
ridurre alla memoria priklicati v spomin
ridurre il gregge all'ovile spraviti čredo v stajo (tudi pren.);
ridurre all'ubbidienza ukrotiti, pokoriti
ridurre al silenzio utišati

2. napraviti, delati; spremeniti, spreminjati (v):
ridurre qcn. cieco koga oslepiti, narediti slepega
ridurre una stanza a un letamaio spremeniti sobo v hlev
ridurre in frantumi zdrobiti

3. prirediti; prevesti, prevajati

4. zmanjšati, omejiti, omejevati; skrčiti:
ridurre il personale skrčiti osebje
ridurre le spese omejiti, zmanjšati stroške

5.
ridurre sul lastrico pren. spraviti na beraško palico
ridurre in fin di vita pren. pretepsti do smrti

6. mat. krčiti

7. kem. reducirati

8. med. reducirati, reponirati

B) ➞ ridursi v. rifl. (pres. mi riduco)

1. propasti, obnemoči:
ridursi all'elemosina obubožati, priti na beraško palico
si è ridotto a non poter più camminare tako je obnemogel, da ne more več hoditi

2. omejiti, omejevati se; skrčiti se

3. umakniti, umikati se na
PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducon l'uomo in cenere preg. pitje, ženska in tobak, do groba le korak

riempire

A) v. tr. (pres. riēmpio)

1. polniti, napolniti, zapolnjevati (tudi pren.):
a ogni incontro mi riempie le orecchie di pettegolezzi ob vsakem srečanju mi napolni ušesa s čenčami
riempire una lacuna zapolniti vrzel, praznino
riempire lo stomaco nasititi se
riempire un tramezzino nadevati, obložiti kanape (sendvič)
riempire i vuoti zapolniti prazna mesta (v upravi)

2. izpolniti, izpolnjevati (obrazec)

B) ➞ riempirsi v. rifl. (pres. mi riēmpio)

1. napolniti, polniti se (tudi pren.):
alla vista delle atrocità della guerra il cuore si riempie di sdegno impotente ob pogledu na vojne grozote človeka obide nemočno ogorčenje

2. nasititi se, nabasati se

rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič

ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
il fait rien froid strašno mraz je
rien d'autre nič drugega
rien du tout čisto nič, popolnoma nič
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
de rien nepomemben, brez pomena
rien de rien prav nič, absolutno nič
en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
en moins de rien, en un rien de temps v hipu
rien de moins nič manj (kot)
rien de moins que docéla
si peu que rien toliko kot nič
rien de plus nič več
pour rien (skoraj) zastonj
pour rien au monde za nič na svetu ne
rien que nič kot, samó, le
rien que pour 5 minutes le za pet minut
rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
rien qu'en entrant že pri vstopu
rien que d'y penser če samó pomislim na to
bon à rien zanič, za nobeno rabo
sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
homme masculin de rien pridanič: pritepenec
un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
n'en faire rien nič takega ne narediti
faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
compter pour rien nič ne ceniti
cela ne fait rien nič ne dé
il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
il est parti de rien začel je z nič
il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
rien n'est joué partija (še) ni končana
sortir de rien biti nizkega porekla
ça ne vaut rien to ni nič vredno
qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima

rigēscō -ere -guī (incoh. k rigēre) (o)krepeneti, skrepene(va)ti, otrde(va)ti, otrpniti (otrpevati), okore(va)ti, (o)dreveneti, premreti (premirati), posta(ja)ti trd (okorel, odrevenel, premrl, negiben, tog), strdíti (stŕjati, strjeváti) se (od mraza idr.), (z)ledeneti, zmrzniti (zmrzovati, zmrzavati): Sen. ph. idr., vestes rigescunt V., aquae rigescunt in grandines Plin., rigescunt electra O., rigescere sensit ubera O. da dreveni; šalj.: (sc. Naïdes) laetae videre rigescere puppim O. otrdeti v kamen, okamneti, si Parthi vos nihil calfaciunt, nos hic frigore rigescimus Caelius ap. Ci. ep. mi tukaj čisto zamrzujemo; metaf. kvišku štrleti (o laseh) = ježiti se, ščetiniti se, sršiti se, pokonci iti (vsta(ja)ti): metu capillos riguīsse O.; pren.: saecula rigescent Cl. se bodo okrepila, bodo postala bolj možata.

right² [ráit] pridevnik
pravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen
matematika pravi
politika ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko
arhaično prem, raven (le v: right line premica, ravna črta)

at right angles pod pravimi koti, pravokotno
on the right hand side na desni (strani)
on the right side of 50 še ne 50 let star
on the right bank of the Sava na desnem bregu Save
in one's right mind pri pravi (zdravi) pameti
out of one's right mind, not right in one's head ne čisto pri pravi (pameti)
right back šport desni branilec
right angle pravi kot
right arm, right hand desna roka (tudi figurativno)
the right heir zakoniti dedič
the right man on the right place pravi človek na pravem mestu
right side prava stran, lice (blaga)
a right turn obrat na desno (za 90°)
the right way prava pot, pravi način
I feel all right again počutim se zopet čisto dobro
right oh! pogovorno v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!
right you are! tako je! prav imate!
all right! (vse) v redu! prav! nimam nič proti!
that's right! tako je! pravilno!
are you all right up there? ste dobro nameščeni tam gori?
are we on the right way? ali smo na pravi poti?
see if the brakes are all right poglej, če so zavore v redu
to be right imeti prav
I was quite right in supposing... čisto prav sem imel, ko sem domneval...
is he quite right in his head (mind, senses)? je on čisto pri pravi (pameti)?
he is his father's right hand on je očetova desna roka
he is one of the right sort pogovorno on je dečko na mestu
to be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem redu
all came right vse se je izvršilo, kot je bilo treba
have you got the right time? imate točen čas? veste, koliko je točna ura?
to get on the right side of s.o. pridobiti si naklonjenost kake osebe
to get it right spraviti v red; pojasniti
I'll do him to rights dal mu bom, kar mu gre
to know the right people poznati prave ljudi, imeti (dobre) zveze
to put oneself right with s.o. opravičiti se pri kom
to put one's right hand to the work krepko se lotiti dela
to say the right thing najti pravo besedo
the solution is right rešitev je pravilna
I think it right that you should share the profits smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobička

rigirare

A) v. tr. (pres. rigiro)

1. ponovno obrniti, obračati; obiti:
rigirare il discorso pren. preiti na drugo temo
rigirare bene il denaro toskansko dobro obračati denar
rigirare qcn. koga si podrediti
saperla rigirare znati se okoristiti, obrniti kaj sebi v prid

2. obiti, iti, hoditi okoli

B) ➞ rigirarsi v. rifl. (pres. mi rigiro) nazaj se obrniti, obračati

rigolo, te [rigɔlo, ɔt] adjectif, familier vesel, šaljiv, smešen, komičen; čudaški; čuden; masculin, féminin šaljivec, -vka; masculin, populaire revolver, vlomilsko orožje, vetrih

film masculin rigolo šaljiv, komičen film
tiens, c'est rigolo! glej no, to je (pa) čudno!
vous êtes rigolo, ce n'est pas si facile verbe intransitif ste (pa) posrečeni, to (vendar) ni tako lahko

rime [rim] féminin rima; pluriel stihi, verzi

rime fêminine, masculine ženska rima (ki se končuje na nemi e), moška rima (ki se ne končuje na nemi e)
rime riche bogata rima (ki vsebuje vsaj en samoglasnik in njegov oporni soglasnik, npr. image - page)
rime pauvre revna rima (npr. ami - pari)
rimes plates stihi, v katerih se menjavata dva stiha z moško in dva stiha z žensko rimo
rimes croisées, alternées rime, ki se menjavajo
rime intérieure notranja rima
rimes embrassées moške in ženske rime, ki si sledijo v redu abba, cddc ...
rime pour l'oreille rima za uho, prava rima
rime pour l'œil rima za oko (npr. aimer - amer)
tout ce qu'il dit n'a ni rime ni raison vse, kar govori, nima ne glave ne repa
il est parti sans rime ni raison nepričakovano, brez kakega razloga je odšel