meute [möt] féminin tropa, povezka (lovskih) psov; figuré tolpa, banda
chef masculin de meute vodja tolpe
lancer, lâcher la meute sur un cerf pognati, spustiti trop psov proti jelenu
Zadetki iskanja
- mézda salaire moški spol , paye ali paie ženski spol
akordna mezda salaire aux pièces (ali à la tâche, au rendement)
časovna mezda salaire au temps
minimalna mezda (salaire) minimum moški spol, (v Franciji) le S.M.LG.
povišanje mezd majoration ženski spol des salaires - mézden de salaire, salarié
mezdno delo travail moški spol salarié, salariat moški spol
mezdno gibanje mouvement moški spol des salaires, mouvement en faveur de la hausse des salaires
mezdni knjigovodja payeur-comptable moški spol
mezdno knjigovodstvo comptabilité ženski spol des salaires - mezínec meñique m
mezinca ne ganiti (fig) no mover ni un dedo
koga okoli mezinca oviti (fig) fam meterse a alg en el bolsillo
to imam v mezincu lo tengo en la uña
znati kaj iz mezinca saber a/c al dedillo - M.F.F. abbréviation Médaille de la Famille Française
- M.F.L. abbréviation Médaille de la France Libérée
- mi2 [mi] (v sestavljenkah) pol; (pred imeni mesecev) sredi
mi-souriant na pol se smehljajoč
(s'arrêter) à mi-chemin (ustaviti se) na pol pota
à mi-corps do pasu
(à la) mi janvier sredi, v sredini januarja
à la mi-mois (commerce) sredi meseca
à mi-voix polglasno - midi [midi] masculin poldan; jug; južne dežele
le Midi južna Francija; južna Evropa
le Midi de l'Angleterre južna Anglija
à midi (précis) (točno) opoldne
au midi na jugu, južno (de od)
ce midi danes opoldne
en plein midi pri belem poldnevu
vers midi, sur le midi proti poldnevu
vers le midi proti jugu, v južni smeri
midi de la vie srednja življenjska doba polne zrelosti
appartement masculin exposé au midi proti jugu obrnjeno stanovanje
édition féminin de midi opoldanska izdaja dnevnika
fruits masculin pluriel du midi južno sadje
midi est sonné poldan je odzvonilo
il est midi (sonné) (populaire) nič se ne da več napraviti! konec s tem! tega ne verjamem!
chercher midi à quatorze heures (figuré) iskati, videti težave, kjer jih ni
il est du Midi on je iz južne Francije
prendre un cachet matin, midi et soir (médecine) vzeti prašek zjutraj, opoldne in zvečer - mie1 [mi] féminin sredica (pri kruhu)
pain masculin de mie kruh brez skorje
à la mie de bain (figuré, populaire) brez vrednosti, ničvreden
ne ... mie (nikalnica) popolnoma nič, ne - mierda ženski spol govno, blato, drek; nesnaga
enviar a la mierda (vulg) k vragu poslati - mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav
le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
le mieux najboljše; médecine izboljšanje
le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
au mieux, le mieux du monde najboljše
à qui mieux mieux (kot) za stavo
de son mieux kolikor se da, kar najbolje
de mieux en mieux vedno bolje
du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
faute de mieux ker, če ni boljšega
en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
mieux que personne bolje kot sploh kdo
le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
pour mieux dire bolje, točneje rečeno
pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
tant mieux toliko bolje
on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
aimer mieux rajši imeti
aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
changer en mieux spremeniti se na bolje
le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
faire mieux bolje napraviti
je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
il vaut mieux bolje je
il y a du mieux gre (že) bolje
il y a mieux que cela! še več kot to!
voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli - miga ženski spol (krušna) drobtina, krušna sredica; notranja vsebina
es la miga to je glavna stvar
eso tiene (su) miga to ima svoj pomen (smisel); to ni tako enostavno
de poca miga nepomemben
migas (de pan) pražene drobtine
hacer migas zdrobiti, zmrviti
hacer buenas migas razumeti se med seboj - mígati faire signe à quelqu'un, se mouvoir, remuer
migati z rameni hausser les épaules
migati z repom remuer (ali agiter) la queue
migati z ušesi remuer les oreilles - mígati (-am) | mígniti (-em) imperf., perf.
1. far cenno, muovere:
migati z glavo far cenno con la testa
migati z repom scodinzolare
migati z rameni scuotere le spalle, stringersi nelle spalle
2. pren. sorridere, arridere:
uspeh mu je migal z vseh strani il successo gli arrideva dovunque
3. muoversi, correre; lavorare, fare:
prsti predice so hitro migali le dita della filatrice correvano veloci
jesti zdaj ni časa, treba je migati, dokler je še rosa per mangiare non c'è tempo, bisogna darci sotto finché c'è la rugiada
bolnik bo migal največ eno leto al malato resta tutt'al più un anno di vita
jezik mu kar naprej miga, kar naprej miga z jezikom non fa che parlare continuamente - mígati mover ; (z rokami) hacer señas (con la mano)
migati z rameni encogerse de bombres
z repom migati mover (ali menear) la cola; colar
z ušesi migati mover las orejas - migljáti remuer, vaciller , (zrak) vibrer; étinceler, scintiller
z repom migljati remuer (ali agiter) la queue - mijaurée [-žore] féminin afektirana, smešna, domišljava ženska; gizdalinka
faire la mijaurée afnati se - míjloc
I. -uri n
1. sredina
□ în/la mijloc sredi
2. anat. pas
II. -oace n pripomoček, sredstvo
□ mijloc de transport prevozno sredstvo - míl doux, gracieux, plein de grâce(s), charmant, cher; clément, indulgent, bienveillant ; (klima, vreme) tempéré, modéré, favorable, propice
mila kazen une punition légère
mila zima un hiver doux
pod milim nebom à la belle étoile
milo soditi juger avec indulgence
milo jokati pleurer à chaudes larmes
milo prositi supplier, prier instamment, implorer
milo se mu je storilo (pri srcu) son cœur s'émut
sreča mu je mila la fortune lui est favorable (ali propice), la fortune lui sourit
vrniti milo za drago rendre la pareille (à quelqu'un) - míl (-a -o)
A) adj.
1. dolce, leggiadro, amabile, caro, soave:
mile oči occhi dolci
mil obraz volto dolce
mili spomini na mladost cari ricordi della giovinezza
milo petje ptic il dolce canto degli uccelli
2. caro, amorevole; mite:
mila kazen pena mite
3. mite, lieve, clemente:
milo podnebje clima mite
mila oblika epidemije forma lieve di epidemia
4. gentile, tenero; suppichevole
5. caro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pusti ga vendar, za boga milega lascialo stare, per l'amor del cielo
pod milim bogom, za nobeno rabo nisi non sei buono proprio a nulla
pren. ubrati milejše strune toccare una corda più sensibile
prigovarjati komu na (vse) mile viže cercar di persuadere uno ad ogni costo
najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a sazietà
spati pod milim nebom dormire all'aperto, allo stellato
sreča mu je bila mila la fortuna gli è stata propizia
B) míli (-a -o) m, f, n
njen mili je odšel l'amico del cuore se ne è partito
mila moja mia cara, amor mio
pren. vrniti komu milo za drago rendere a uno pan per focaccia