Franja

rêve [rɛv] masculin sen, sanje (tudi figuré); figuré slepilo; familier zelo lepa, ljubka stvar

rêves pluriel de jeunesse mladostne sanje
rêves irréalisables neuresničljive sanje
la femme de mes rêves žena mojih sanj, idealna žena
rêves fous bedaste sanje
une voiture de rêve (familier) avto, kot bi si ga želel v sanjah
c'est un rêve to so sanje, to se ne more uresničiti
disparaitre comme un rêve izginiti kot sanje, brez sledu
faire un rêve sanjati
faire des rêves agréables, de beaux rêves prijetno, lepo sanjati
faire des rêves pénibles, angoissants imeti mučne, težke sanje
caresser un rêve gojiti sanje, neuresničljivo upanje
confondre le rêve et la réalité zamenja(va)ti sanje in resničnost
voir, entendre en rêve videti, slišati v sanjah

re-vehō -ere -vexī -vectum (re in vehere)

1. nazaj (pri)peljati, nazaj voziti, nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)nesti (prinašati) (na ramenih, vozu, konju, ladji itd.): Pl., H., Plin., Stat., Eutr. idr., Diana Segestam Carthagine revecta Ci., sagittas ad Graios revexit O., praeda revecta L., quos revehat Val. Fl. = vehat et revehat tja in nazaj peljati; pesn.: Troianam urbem ex hostibus O. ustanoviti novo Trojo.

2. med. nazaj se (pri)peljati, nazaj priti, nazaj (pri)jahati, nazaj (pri)pluti (s subst. equo, curru, nive idr., pa tudi brez njih): Plin., Mart. idr., non satis est Ithacam revehi H., revehi equo L., (sc. Ulixes) captis equis revectus O., revehi ad proelium, in castra L., per circum L. na vozu, z vozom.

3. pren.: ad superiorem aetatem revecti sumus Ci. (v govoru) (po)vrniti se k … , famam ex Bithyniā revexisti Plin. iun. si nazaj prinesel, triumphum Eutr. domov prinesti.

re-vēlō -āre -āvī -ātum (re in vēlāre)

1. razkri(va)ti, odkri(va)ti, galiti, razgaliti (razgaljati): caput (sc. iumenti) Suet. (naspr. involvere), caput (iz spoštovanja, kot izraz spoštovanja) Arn., frontem revelant T. se dajejo ostriči, ore revelato O., faciem revelare Ambr. odgrniti (odgrinjati) lice = vzdigniti (umakniti) tančico z obraza, pectus Fl., mentita sacra O.

2. metaf. razkri(va)ti, razode(va)ti, pojasniti (pojasnjevati): Vulg., fraudes Ap., ut, si qua forte a Graecis obscure dicta sint, revelentur Cael., omnia Tert., iustitiam et salutem Domini cunctis gentibus Hier., Ulixes Eumaeo, quis sit, revelat Aus.

revenez-y [rəvnezi] masculin, invariable ponovitev, vrnitev (čustva, občutka)

goût masculin de revenez-y prijeten okus, ki vzpodbuja, da si še (česa) vzamemo, se še tja vrnemo
ce fromage a un goût de revenez-y ta sir ima tako prijeten okus, da bi si ga človek kar še vzel

re-veniō -īre -vēnī -ventum (re in venīre) nazaj priti (prihajati), domov priti (prihajati), vrniti (vračati) se: huc Pl., domum Pl., Ci., in urbem T., ex longinquo T.; pren.: res in eum revenit locum Pl. prišlo je do tega, ex inimicitiā in gratiam revenire cum aliquo Pl. po sovraštvu se zopet sprijateljiti s kom; impers.: inter eos rursum si reventum in gratum est Pl.

rêver [rɛve] verbe intransitif sanjati (tudi figuré) (de o); fantazirati (tudi familier, figuré)

rêver à, sur quelque chose misliti na kaj, premišljevati o čem; verbe transitif sanjati, sanjariti (quelque chose kaj), videti v sanjah; izmisliti si neverjetne stvari; figuré hrepeneti (quelque chose po čem)
j'ai rêvé de lui sanjalo se mi je o njem
je rêve d'aller en Saisse sanjam o tem, da bi šel v Švico
rêver la gloire, la richesse sanjati o slavi, o bogastvu
rêver à un projet premišljevati o načrtu
rêver tout éveillé zidati gradove v oblake; videti strahove
on croit rêver, il me semble que je rêve! človek bi mislil, da sanja, neverjetno! (začudenje)
il en rêve la nuit o tem še ponoči sanja, to ga je čisto obsedlo
il ne rêve que plaies et bosses on je zelo prepirljiv

reverentia -ae, f (reverērī)

1. bojazen, strah, plašnost, plahost: discendi Col., poscendi Pr., reverentia famae O. ali languoris Q. ozir.

2. bojazen, izvirajoča iz spoštovanja, spoštovanje, strahospoštovanje, spoštljivost do koga, čislanje, čaščenje, češčenje, respekt (rešpekt), reverénca: Q., Sen. ph. idr., adhibenda est quaedam reverentia adversus homines Ci., reverentia in nos T., legum Iuv., imperii T., alicui reverentiam habere ali praestare Plin. iun. izkazovati komu čast, sacramenti reverentiam rumpere T. prekršiti (vnemar pustiti) dolžno spoštovanje službene prisege; occ. sram, sramovanje: si non obstet reverentia O.

3. zasluženo (dolžno) spoštovanje, visokost, visočanstvo, veličanstvo: patris patriae Vop. — Pooseb. Reverentia -ae, f boginja Reverénc(ij)a (= Bojazen, Spoštljivost), po Hom. mati boginje „Maiestas“: O.

re-vereor -ērī -veritus sum (re in verērī)

1. (z)bati, (u)strašiti (strášiti) se, (pre)plašiti se česa, imeti pomislek(e) glede česa: Ter., Pl. idr., suspicionem Ci., multa adversa Ci., mulier reveretur coetum virorum L.; non revereri s quominus: Ter.

2. čuvati, varovati kaj, paziti na kaj, prizanašati čemu: quaestus suos Plin.

3. spoštovati, častiti, čislati, imeti spoštovanje (strahospoštovanje) do koga, česa: Col. idr., virtutem Corn., fortunam alicuius Cu., vicem regis Cu. dostojanstvo, lectum reverere parentis (iron.) O., hos (sc. oratores) ituri in provincias magistratus reverebantur T. (Dial.) tem so izkazovali čast, tem so se poklanjali. — Od tod
a) adj. pt. fut. pass. reverendus 3 častit, častivreden, častitljiv: Gell. idr., nox O., facies Iuv.; kot naslov višjih krščanskih svečenikov, prečastni, prečastiti, velečastiti, velečastitljivi, velečastni: Icti.
b) adj. pt. pr. reverēns -entis, adv. reverenter

1. spoštujoč, spoštljiv: sermo erga patrem reverens T., puella parentum suorum reverens Ap., illud reverentius Plin. iun., reverentior maiestatis Fl., reverentissimus mei Traianus ap. Plin. iun., sanctius ac reverentius visum credere quam scire T., reverenter colere Plin. iun., copiae reverentius duci parabant T., reverentissime … venit ad me Plin. iun., iudices … reverentissime adloquebatur Suet.; pesn.: ora (sc. Musarum) reverentia Pr. blagonravna.

2. častitljiv: reverentius visum est nomen Augusti Fl.; superl. reverentissimus velečastitljiv, velečastit, velečasten: pozni Eccl.

Opomba: Pass., in sicer impers.: non te tui saltem pudet, si nihil mei revereatur? Varr. ap. Non. če se mene ne bojiš.

reverser [rəvɛrse] verbe transitif znova, še naliti; nazaj zliti; juridique prenesti

se reverser de l'eau de vie še si naliti žganja
reverser de l'huile dans le bidon zliti olje nazaj v ročko

re-vertor, (stlat.) revortor -vertī (-vortī), pf. act. revertī (revortī), redko in neklas. reversus sum, pt. pf. reversus (re in vertere)

1. vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se, obrniti (obračati) se, priti (prihajati) nazaj: L. idr., tridui viam progressi rursus reverterunt C.; smer v acc.: Tiberim H., domum Ci., Ter., Laodiceam Ci., Lemnum N.; s praep.: in patriam Ci., ad Antiochum Ci., ad obsidendos oppidanos C., sub antra O.; izhodišče v abl.: Herodotus Romā revertitur Ci.; s praep.: Iust., Sen. rh. idr., ex itinere Ci., victor ex Asia revertitur (kot zmagovalec) N., ab exsilio T., Suet., a ponte Fabricio H.; metaf.: O., Lucr. idr., nescit vox missa reverti H., in gratiam reverti cum aliquo L., Sen. ph. zopet se spraviti s kom, zopet se pobotati s kom, zopet se sprijateljiti s kom, ad sanitatem reverti C. spametovati se, dignitas in patriam revertit Ci., revertitur ad commodum Ci. tiče se koristi, zadeva korist, poena (ira T.) revertitur in aliquem O. zadene, malum in civitatem revorterat S. se je bilo zopet naleglo na državo, se je zopet naselilo v državi, ad aliquem ali adversus aliquem reverti Icti. iskati pri kom odškodnino, scribam tibi tres libros, ad quos revertare, si quā in re quaeres Varr. obrniti se na …

2. occ. v govoru pr(e)iti, (po)vrniti se, iti nazaj k čemu: rursus igitur eodem revertamur Ci., sed illuc revertor N., ut ad me revertar Ci., ad sociorum tabulas et … ad amicum tuum Ci.

Opomba: Pred obdobjem Avgusta pf. reverti; vendar: diebus triginta in Asiam reversus est N.; prim.: retractus, non reversus videtur Ci., reversus ille iudicavit C. Star. inf. pr. revertier: Ph.; v pr. obl. je act. kritično zanesljiv le: Lucr. (5, 1151), Pomp. (Comoediae 81) in Aug. (Sermones 194, 5).

revêtir* [rəvɛtir] verbe transitif znova obleči (osebo); obleči (svečano obleko); figuré odeti; obiti, opažiti; prevleči; obložiti; utrditi (cesto)

se revêtir obleči se (de quelque chose v kaj)
revêtir l'apparence da(ja)ti si, privzeti videz
revêtir quelqu'un de pouvoirs pooblastiti koga; dati komu pooblastilo
revêtir l'uniforme, la tenue bourgeoise, ses habits du dimanche nositi uniformo, civilno obleko, nedeljsko obleko
se revêtir d'un uniforme obleči uniformo
revêtir un mur de carreaux de faïence obložiti steno, zid s ploščicami iz fajanse
revêtir un passeport d'un visa opremiti potni list z vizumom

re-vincō -ere -vīcī -victum (re in vincere)

1. zmagovito, popolnoma, docela, povsem premagati (premagovati), poraziti (poražati), nadvladati (nadvladovati), zatreti (zatirati), (za)dušiti: catervae consiliis iuvenis revictae H., vires (sc. ignis) aliquā ratione revictae Lucr.; metaf.: revincere coniurationem T.

2. occ. pobi(ja)ti koga s protidokazi, ovreči, spodbi(ja)ti, izpodbi(ja)ti, dokazati komu nasprotno (nasprotje), navesti (navajati) komu nasprotne dokaze: quaere argumenta, si qua potes; numquam enim hic revincetur Ci., crimina rebus revicta verbis confutare nihil attinet L. kjer dejstva dokazujejo nasprotno, tam ni treba spodbijati ničesar, revinci in culpa et maleficio Gell., in mendacio Icti., crimina revicta rebus Icti.

re-vocō -āre -āvī -ātum (re in vocāre)

I.

1. nazaj (po)klicati, odpoklicati, umakniti (umikati), nazaj spraviti (spravljati): Pl., Ter., Cu. idr., qui revocent Lausum, mittit V., exclusit; revocat: redeam? Ter., quo te revocant iuvenum preces H.; izhodišče v abl.: ductores aciē V., suos proelio L.; s praep.: de legatione Ci., de suo cursu Ci., de exsilio L., a bello N., ab exsilio T., Iust., a morte V., Ci. (v življenje), ex itinere Ci.; smer v acc.: domum revocare N.; s sup.: hinc (sc. eum) patriam defensum revocare N.; s praep.: in patriam N., in Italiam C., ad virtutem N., spes Samnites ad Caudium revocavit L. je spravila (privedla, pripeljala) nazaj; occ.
a) nazaj (po)klicati, nazaj pozvati (pozivati) iz pregnanstva: qui me revocatis Ci., cuncta ex Italia ad me revocandum convolaverunt Ci., me Kal. Ian. senatus revocavit Ci.
b) nazaj poklicati, nazaj pozvati, umakniti iz bitke, poklicati k vrnitvi (umiku): suos tubā revocavit N., (sc. milites) certo signo revocare C., equites, copias C.; pesn.: flumina signo dato revocare O.

2.
a) metaf. nazaj (po)klicati, nazaj spraviti (spravljati), nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati, nazaj potegniti (potegovati, potezati), odmakniti (odmikati), umakniti (umikati), odvrniti (odvračati): Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., pedem ab alto, gradum V., lumina, oculos suos O., deficientem capillum a vertice Suet. nazaj (po)gladiti, manūs O. umakniti, nazaj potegniti, manūs post terga Sen. tr. zvezati, artus gelidos in vivum calorem O. zopet ogreti, meam mentem domum revocat exanimata uxor Ci., se ad industriam Ci. zopet začeti delati, iuvenem ad virtutem Ci., animos ad memoriam belli Ci., se ad res revocare Ci. spomniti se, priklicati si v spomin, revocare in memoriam somnii, oraculi Iust. ali iniuriae Petr. zopet se spomniti, se (ad se) r. Ci. domisliti se, primae revocare exordia pugnae V. v spomin poklicati (si priklicati); poklas. tudi: revocare alicui aliquid in memoriam Aug. komu kaj v spomin (po)vrniti (vračati), obuditi (obujati) komu spomin na kaj, obnoviti (obnavljati), oživiti (oživljati), poklicati; occ.: vires Ci., animos V., priscos mores L., antiquam militiam T., studia longo tempore intermissa Ci. zopet se oprijeti, zopet poprijeti za … , revocare situs V., periuria Pr., ductores revocato a sanguine Teucri V. iz razplojene Tevkrove krvi.
b) odvrniti (odvračati), zadržati (zadrževati): aliquem a turpissimo consilio Ci., aliquem a tanto scelere Ci., animum ab irā O., latrones spes preadandi ab agri culturā revocat C., filium a furore Ci., nec miseri possunt revocare parentes V.
c) omejiti (omejevati), na tesnejši prostor stisniti (stiskati), utesniti (utesnjevati): comitia in unam domum Ci., vitem Ci. rezati, revocare se non poterat Ci. ni se mogel popolnoma odtegniti (izogniti) občevanju (družbi), Phoebus revocaverat umbras Val. Fl. je skrajšal.
d) nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati), odreči (odrekati), oporeči (oporekati), zanikati (zanikovati, zanikavati): promissum suum Sen. ph. nazaj vzeti, snesti, facta O., libertatem T. odtegniti komu svobodo, zopet zasužnjiti koga.
e) zahtevati nazaj: praemia coronarum Suet., ut pecuniae, quas creditoribus solverat, revocarentur Plin. iun. f ) kot jur. t. t .: r. domum (sc. suam) Icti. sklicevati (prizivati) se na domačega sodnika; (prim. revocatio 2.). —

II.

1. zopet (še enkrat) klicati, drugič (znova) poklicati, pozvati (pozivati): tribus in suffragium L., rursus ad bibendum Petr., iterum „pete saxa“ … revocabat V. (iterum je okrepljen z re).

2. occ.
a) kot jur. t.t. zopet (znova, ponovno, spet) poklicati (pozvati) pred sodišče (na sodišče, pred sodnika, na sodbo): hominem revocat populus Ci. ep.
b) kot gledališki t.t. pozvati, (po)klicati igralca (pesnika), da ponovi kako mesto, še enkrat klicati „da capo“: cum saepius revocatus vocem obtudisset Ci., revocatus eandem rem dicit Ci., praeco revocatus L.; z acc. rei: primos tres versus Ci. „še enkrat“ klicati pri … , klicati, da se ponovijo; abs.: cur revocabas Plin. iun.; impers. milies (stokrat) revocatum est Ci.
c) na dopust poslane vojake zopet (po)klicati, znova pozvati (pozivati) pod orožje: milites Ci., veteranos T. —

III. (po)klicati proti, tudi (po)klicati, pozvati (pozivati) proti, tudi pozvati (pozivati): unde tu me vocasti, inde te ego revoco Ci.; occ. v zameno (po)vabiti, vrniti (vračati) (po)vabilo: istum non fere quisquam vocabat, nec mirum, qui non revocaturus esset Ci., vulpem (sc. ciconia) cum revocasset Ph. —

IV. (z oslabelim pomenom predpone re)

1. k sebi (po)klicati, (po)klicati kam: abi, quo blandae iuvenum te revocant preces H.

2. metaf. spraviti (spravljati), (pri)peljati v kak odnos, uravna(va)ti, soditi, presoditi (presojati), (iz)meriti po čem, obrniti (obračati), povezati (povezovati): aliquid ad suas res Ci., ostenta ad coniecturam aliquam interpretatione Ci. razlagaje spraviti v neki odnos, z razlago spraviti v domneven (dozdeven) odnos, consilia ad naturam revocare Ci. naravno (po naravi) razlagati, rem ad rationem coniecturamque revocare Ci. dogodek povezovati (spravljati v zvezo, povezavo) z razlogom in verjetnim preračunavanjem okoliščin, reliquas res ad lucrum praedamque Ci., omnia ad gloriam, consilia ad naturam Ci., in dubium revocare Ci. (po)dvomiti, ad rationem Ca. poklicati na odgovor, rem ad manus Ci. (pri)gnati do spopada, rem ad sortem L. srečki dati odločiti, prepustiti žrebu, žrebati za … , srečkati za … , spem consulatus in partem revocare L. deliti, aliquid in crimen Ci. v krivdo šteti, ad se crimen revocare Ci. priklicati, nakopati si, navleči si (na glavo), rem ad arbitrium suum Ci. sam odločati (odločevati), eum ad sui generis facta Ci. ali ad M. Antonii aestimationem Ci. napotiti (napotovati), upotiti, (po)kazati na … revocata res ad populum est L. je bila prepuščena ljudstvu v razsodbo.

revolver [-ue-, pp revuelto] znova obrniti, obračati, sem in tja premikati, stresti; prekopati; (s)kaliti (vodo); v nered spraviti; razburiti, (na)ščuvati, podpihovati; preriti, prebrskati, prelistati; spreti; zamotati, zaviti; vejati (žito); premisliti; (pre)mešati

revolver bien dobro premešati
revolver cielo y tierra vse moči zbrati
revolver los papeles brskati po papirjih
revolver la pasta testo gnesti
revolver con el molinillo žvrkljati, raztepati
revolver en la mente, revolver entre sí tuhtati (pri sebi)
eso revuelve el estómago človeku se obrača želodec ob tem
revolverse premikati se sem in tja, ganiti se
revolverse contra el enemigo spet navaliti na sovražnika
no puede uno revolverse aquí človek se še ganiti ne more tu

rēx, rēgis, m (regere; prim. skr. rājā kralj, rā́jati (on) vlada, kraljuje, je kralj, got. *reiks vladar, stvnem. rīkki mogočen, imeniten, odličen, prvotno = regius, gal. -rīx v imenih Dumno-rīx, Orgeto-rīx, Catu-rīx idr., starolit. rikys kralj)

1. voditelj, vladar države, kralj, knez: rex Deiotarus in Deiotarus rex Ci., Alexander rex Ci., S. fr., Amulius rex Albanus L., Persarum rex Darius N., rex vetustissimus Iust., reges tragici Iust. kralji v tragediji, gledališki kralji, sub rege esse L., rex Tarquinius nec se nec suos regere potuit Ci., regem … Tyrrhenūm Aulesten V. = etrurski „lar“, regem deligere, creare, constituere Ci., aliquem regem appellare C., Ci. komu dati kraljevski naslov (s tem je rimski senat odlikoval tuje vladarje); pesn. atrib.: populus late rex V. na daleč vladajoč; occ.
a) perzijski kralj (prim. gr. βασιλεύς ali ὁ μέγας βασιλεύς): Ter. idr., Alcibiadem a rege corruptum N.; podobno rex regum α) o Agamemnonu: L., Vell. β) o partskem kralju: Pl., Suet.
b) sufét v Kartagini: Hannibal ut rediit, rex factus est N., Carthagine quotannis annui bini reges creantur N.

2. meton. pl.
a) kralj in njegova soproga, kralj in kraljica, kraljevska dvojica, kraljevski par: Ptolemaeus Cleopatraque reges L., controversiae regum C. (= Ptolemaei et Cleopatrae).
b) kraljevska rodbina, kraljevska družina, kraljevski rod: post reges excitos L., ne quis eum motum regibus nuntiaret L., direptis bonis regum L.
c) kralj(ev)iči, kraljevi sinovi (kraljeva sinova), princi (princa): reges Syriae Ci., rex Epiphanes T. kraljevič.

3. metaf. kralj, vladar, gospodar, glavar, načelnik, vodja: rex divûm atque hominum O. ali rex Olympi V. ali rex deorum V. = Iuppiter, rex aquarum O. = Neptunus, rex umbrarum O. ali rex Stygius V. = Pluto; zato regis solium V. = Plutonis solium, rex ferarum Ph. = leo, rex apum Col., V. matica (ki so jo imeli starodavniki za samca), rex iumenti Stat. = taurus, rex avium Plin. = aquila; o rekah: rex fluviorum Eridanus V. (kot glavna italska reka); rex (sc. vinorum) Phanaeus V. vino najbolj kraljevske vrste (sorte, bire); occ.
a) pokrovitelj, zaščitnik zajedavcev (zajedalcev): Ter., Col., Mart. idr., equus ut me portet, alat rex H.
b) večinoma pesn. vsak bogataš, mogočnik, mogočnež, mogotec, imenitnik, bogati zaščitnik, srečnik: meus rex potitus est hostium Pl., regem me esse oportuit Ter. jaz naj bi bil bogataš!, pauperum tabernae regumque turres H., magnorum maxime regum sapiens … denique rex regum H.; pl. reges (o prijateljih takrat mogočnega Cezarja): Ci. ep. velika gospoda.
c) voditelj, vzgojitelj mladeži: acta non alio rege pueritia H.; od tod verz pri otroški igri: rex eris, si recte facies; si non facies, non eris H.
d) kot častni naslov npr. o Eneju: V.
e) rex mensae (= gr. βασιλεύς = συμποσίαρχος) predsedujoči (predstojnik) pojedine, predsednik pri pojedini, stoloravnatelj: Macr.; v stiku tudi samo rex = Prud.
f) kralj sodišč (o velikem govorniku, ki zmaga na vseh procesih): Asc.

4. v času republike po izgonu kraljev
a) (politično z negativnim prizvokom) trinóg, despót, tirán, samosílnež, samosílnik, samodržec, samovladar, samovladnik: rex populi Romani (= Caesar) Ci., impune quae lubet facere id est regem esse S., reges constituuntur, non XV viri Ci.
b) kot rel. t.t. „kralj“ = vodja, voditelj, službeni naziv svečenika žrtvovalca: rex sacrorum, rex sacrificiorum Ci. ali rex sacrific(ul)us L., quia quaedam publica sacra, per ipsos reges factitata erant, regem sacrificulum creant L., rex Nemorensis Suet. svečenik aricijske Diane. Kot priimek Marcijevega rodu Rēx, Rēgis, m Réks: S., Ci. ep., L., Suet.; v besedni igri: Brute … cur non hunc Regem iugulas? H.

Opomba: Gen. pl. regerum: Char.

rezánci rèzānācā m mn. rezanci: juha s -ncima; rezanci od pšeničnoga brašna; duvan rezanac domači tobak (ki si ga pridelovalec sam reže); kidati se na -e zelo se jeziti

rezêrva réserve ženski spol , (pridržek) retenue ženski spol

rezerva denarja argent moški spol (ali fonds moški spol množine) de réserve, (petites) économies, familiarno poire ženski spol pour la soif
skrite rezerve réserves cachées (ali dissimulées, occultes)
zlata rezerva (ekonomija) réserve d'or
imeti, (držati) kaj v rezervi avoir (tenir) quelque chose en réserve
napraviti si rezervo živil constituer une réserve de denrées (alimentaires)

rezêrva reserva f

skrita rezerva reserva oculta
zlata rezerva reserva oro
biti v rezervi estar en reserva
hraniti v rezervi guardar en reserva
imeti v rezervi tener en reserva, reservar
napraviti si rezerve acumular reservas
zateči se k rezervam recurrir a las reservas

rezervírati to reserve; to set apart (za for); (sobo, vstopnico) to book

rezervírati vstopnico to book a ticket
brzojavno rezervírati sobo v hotelu to telegraph to a hotel for a reservation
rezervírati sedež to book a seat in advance, to secure a seat
izključno si rezervírati to earmark
velika vsota je rezervirana (predvidena) a large sum is earmarked

rezervírati reservar

rezervirati si prostor reservarse un sitio