Franja

re-stō -āre -stitī (re in stāre)

I.

1. obstati, ustaviti (ustavljati) se, mirno stati, zasta(ja)ti: si resto, pergit, ut eam Pac. ap. Non.; pren.: impetus haut longe mediis regionibus restat Enn., qui (sc. amor) restat Pr. ostane, je stanovitna.

2. nasprotovati, upreti (upirati) se, postaviti (postavljati) se v bran, postaviti (postavljati) se po robu komu: Ter., O., Pr. idr., fortiter restare L., cum omnes fugerent, solus restat L.; pass. impers.: quā minimā vi restatur L. kjer je najmanjši upor; metaf.: restantibus lamminis adversum pila et gladios T. —

II.

1. osta(ja)ti, še se nahajati, še biti kje: ad urbis incendium Romae restiterunt Ci.; metaf. preosta(ja)ti, osta(ja)ti: restat inimicus Ci., de viginti restabam solus O., dona flammis restantia O. (ostala) rešena, una spes restat in Etruscis L.; impers.: restat, ut dicendum videatur Ci. preostaja le še, treba je le še; z determinativnim pron. hoc, id, illud restat, ut Ter., Ci., nihil aliud restat, nisi ali quam Ter., L.; pesn. z inf.: restabat verba referre O.; z ACI: Stat.; occ. ostati (biti) živ, še živeti: Ter., V. idr., pauci admodum restant Ci., omnes composui. Felices! nunc ego resto H., iam pridem hunc sepeli; tu restas Pers.

2. še osta(ja)ti, še čakati koga: quod restat Ci. posihmal, v prihodnje, melioribus, Ardea, restas O. še živiš za … , še si ohranjena za … , hoc Latio restare canunt (z ACI) O.; s samim inf.: Lucr., ire tamen restat, Numa quo devenit et Ancus H. boš vendar morala iti …

Opomba: Vulg. pf. restavi: Aug.

restore [ristɔ́:] prehodni glagol
postaviti v prejšnje stanje, vzpostaviti; obnoviti, popraviti; ponovno postaviti, namestiti (to v)
restavrirati, rekonstruirati (zgradbo itd.); okrepčati, osvežiti; povrniti, nadoknaditi (to komu)
ozdraviti, izlečiti, okrepiti

to restore to consciousness vrniti k zavesti
to restore s.o.'s health vrniti komu zdravje, ozdraviti koga
to restore s.o. to liberty vrniti, dati zopet komu prostost, svobodo
to restore s.o. to life (zopet) oživiti koga, vrniti koga v življenje
to restore a king to the throne postaviti kralja zopet na prestol
to restore to office postaviti, namestiti zopet v službo
to restore order vzpostaviti red
to be restored (to health) ozdraveti
he was restored to favour prišel je zopet v milost, si pridobil zopet naklonjenost

restregar [-ie-, g/gu] močno drgniti, odrgniti

le restregó la cara con zamazal mu je obraz z
restregarse los ojos pometi si oči
restregarse las manos roke si meti

resultar izhajati iz; obnesti se; pokazati se kot; izkazati se

resultar útil izkazati se za koristno, obnesti se
de ello resulta un balance de (trg) iz tega izhaja saldo od
no me resulta to mi ne prija; to mi ni v prid
si resulta če se posreči; v ugodnem primeru
la pieza no resultó (gled) igra je doživela neuspeh
los esfuerzos resultaron inútiles prizadevanja so bila zaman

re-sūmō -ere -sūmpsī -sūmptum (re in sūmere)

I.

1. vzeti (jemati) nazaj, zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati), zopet (znova, ponovno, spet) (s)preje(ma)ti: tabellas sumptas ponit positasque resumit O., pennae resumptae O. zopet obuti krilati čevlji, librum in manus resumere Q., arma resumere T. zopet zgrabiti za orožje.

2.
a) zopet (znova, ponovno, spet) vzeti = zopet (znova, ponovno, spet) (upo)rabiti (uporabljati): praetextas Plin. iun. zopet obleči, libertatem Plin. iun. zopet se osvoboditi.
b) zopet (znova, ponovno, spet) se lotiti (lotevati) česa, zopet (znova, ponovno, spet) se oprije(ma)ti česa, zopet (znova, ponovno, spet) poprije(ma)ti za kaj, obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati) kaj: curas principales Plin. iun., pugnam, hostilia T., resumptā militiā T. obnovivši vojno, gemitus Stat. zopet (za)dobiti (kaj), specie caeleste resumptā O., resumpta per arma dominatione T., resumere vires O., Iust. okrepiti se, opomoči si, somnum Suet., animum Suet., animam Sen. tr. —

II. ozdraviti (ozdravljati), zopet (znova, ponovno, spet) postaviti (postavljati) na noge: aegrotantem Cael.

re-surgō -ere -surrēxī -surrēctūrus (re in surgere)

1. zopet (znova, ponovno, spet) vsta(ja)ti, zopet (znova, ponovno, spet) se dvigniti (dvigati), zopet (znova, ponovno, spet) se vzdigniti (vzdigati): Ap. idr., nititur ille quidem pugnatque resurgere saepe O., si resurgat centimanus Gyges H., resurgam O., herba resurgens O., arbor resurgens T.; occ.: resurgam O. (namreč iz postelje =) zopet bom okreval, obruta cymba de aquis resurgit O. se zopet pokaže iz vode, zopet vzplava, resurgebant cornua Phoebes, lunaria, luna resurgit O. se obnavlja(jo); metaf.: resurgere in ultionem T. narediti, zopet se dvigniti, resurgit bellum Vell. se zopet (znova) (raz)vname, resurgit amor V., ut (sc. Mithridates) maior clariorque instaurando bello resurgeret Iust. da se je … (zopet) dvignil, ne resurgere (svoje moči zbrati) quidem adolescentiae licet Sen. ph. se zopet zbudi, fas regna resurgere Troiae V. se dvigne (vstane) novo trojansko kraljestvo (nova Troja), Troica Roma resurges Pr. boš vzcvetela; prim.: cum res Romana contra spem votaque eius velut resurgeret L.

2. meton. zopet (znova, ponovno, spet) vstati
a) vstati (od mrtvih), zopet oživeti (poseb. o Kristusu): Vulg., Lact.
b) = zopet se (z)graditi: Vell., resurgens urbs T.

Opomba: Fut. resurgebit: It.

reševáti (-újem) | rešíti (-im)

A) imperf., perf.

1. salvare, recuperare:
reševati potresnike izpod ruševin salvare i terremotati dalle macerie

2. liberare (ostaggi, prigionieri); ekst. trarre d'impaccio

3. risolvere (problemi, indovinelli)

4. adm. sbrigare, evadere (pratiche, domande)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. rešiti mrežo parare il tiro
rešiti enačbo risolvere l'equazione

B) reševáti se (-újem se) | rešíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. salvarsi:
reši se, kdor se more! si salvi chi può!
pren. rešiti se v zadnjem trenutku salvarsi in corner

2. liberarsi; spiccicarsi; affrancarsi:
rešiti se nadležneža liberarsi di un rompiscatole
rešiti se vsiljivca spiccicarsi da un ficcanaso
rešiti se pomanjkanja affrancarsi dal bisogno
rešiti se iz zadrege disimpacciarsi
rešiti se (iztrgati se iz)
prijema svincolarsi da una stretta

rešíti to save, to rescue; (osvoboditi) to deliver; to redeem; (na morju) to salvage; (nalogo itd.) to solve

rešíti svojo čast to save (oziroma to vindicate) one's honour
rešíti si kožo (figurativno) to save one's skin
rešíti se (znebiti se) koga to get rid of someone
rešíti skrivnost, problem to solve a mystery, a problem
rešíti situacijo to retrieve the situation
rešíti uganko to solve (ali to work out, to puzzle out) a riddle
rešíti komu življenje to save someone's life
rešíti svoj ugled to save one's reputation
rešil sem ga bede I saved him from utter poverty
zdravnik upa, da ga bo rešil the doctor hopes to pull him through
rešili so ga, da ni utonil he was saved from drowning
rešíti si glavo (figurativno) to save one's bacon
rešíti se to save someone, to be saved (ali rescued, delivered), to come off unscathed, to get away with a whole skin
komaj, za las se rešíti to have a narrow escape, to escape by the skin of one's teeth
reši se, kdor se more! every man for himself!, run for your lives!

rétamé, e [retame] adjectif na novo pocinjen; populaire pijan, nadelan; zelo utrujen; razbit

la collision a été si violente que la voiture est complètement rétamée trčenje je bilo tako silovito, da je avto popolnoma razbit, uničen

retener* (glej tener) ob-, pri-, zadržati; shraniti; aretirati, prijeti, zapreti

retener el aliento sapo zadržati
retener sus lágrimas zadrževati solze
retener en la memoria v spominu obdržati, zapomniti si
retener en su poder pri sebi obdržati
ha sido retenido en la escuela po pouku je moral ostati v šoli (je bil zaprt)

re-terō -ere (-trīvī) -trītum (re in terere) odrgniti, ostrgati, otreti: Naevius obscenam viri partem describens: „vel quae sperat se nupturam † viri † adulescentulo[s], ea licet senile tractet retritum rutabulum“ Naev. ap. Fest., pura deinde frumenta, si in annos reconduntur, reteri debent Col., iamque militari habitu glaber retritis pilis aut penitus evulsis tota nocte pervigilat Sen. ph.

re-tineō -ēre -tinuī -tentum (re in tenēre)

1. zadrž(ev)ati (zadržavati), pridrž(ev)ati (pridržavati), ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), (trdno) prije(ma)ti, (trdno) držati, ne pustiti (puščati) od sebe: Ter., S., L., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid nunc me retines? concilium dimittit, Liscum retinet C., hominem summa vi retinere coepit Ci., navicularios retinere Ci. prijeti, ujeti, retentā utrāque nave C., tempestate retineri C., aegre (= non) sunt retenti, quin … C. komaj so se dali (niso se dali) zadržati, lacrimas retinere O. tajiti (prikrivati, skrivati) solze, verba volare retenta O. od boli zadržane; occ. obdržati: Pl., Eutr. idr., quos nummos acceperat, retinuit omnes Ci., ferrum in vulnere N., tertiam partem armorum in oppido C.

2. (za)držati (zadrževati), pridrž(ev)ati (pridržavati), (o)hraniti (ohranjati), (ob)držati, udržati, ne pustiti (puščati), ne opustiti (opuščati), ne izpustiti (izpuščati) česa, ne izogniti (izogibati) se česa, čemu: H., Plin. iun. idr., arcum manu Ci., Graecos sub sua (Galliam in populi Ci.) retinere potestate N., oppidum retinere C., Aegyptum, Moesiam Cu., Eutr., arces Cat.; metaf.: Graeciae principatum retinere Cu., potestatem bonitate N., amicos observantiā, rem parsimoniā Ci., paululum etiam spirans ferociamque animi, quam habuerat vivos, in voltu retinens S., fidem in amicitia Ci., virtutis memoriam, Milonis memoriam Ci.; obratno: aliquid in memoriā N. (o)hraniti (ohranjati) v spominu, ne pozabiti (pozabljati), aliquid memoriā Ci., animos sociorum in fide L.; pregnantno: aliquem in officio Ci. ohraniti (ohranjati) si zvestega; occ.
a) obdržati kot pravilo, zakon; z ut ali ne in cj.: Q., vehementer id retinebatur (strogo so se držali tega, strogo so gledali na to … ), populi comitia ne essent rata, nisi … Ci.
b) (o)hraniti (ohranjati) v spominu, spominjati se: Gell.; z ACI: Ulp.

3. metaf. zadrž(ev)ati (zadržavati) = (o)brzdati, (u)krotiti, v strahu imeti (držati), ostro (trdo) prijeti (držati) koga: gaudia nec retinet Rhoetus O., retenta crescit rabies O., liberos pudore, liberalitate, metu retinere Ter.
b) zabavati, zanimati koga kaj: ordo ipse annalium mediocriter nos retinet Ci., (sc. Picus) ore suo volucres vagas retinere solebat O. — Od tod adj. pt. pr. retinēns -entis (trdno) držeč se česa, zelo gledajoč na kaj, zelo upoštevajoč kaj, zelo marajoč za kaj: retinens sui iuris dignitatisque Ci., avitae nobilitatis T., antiqui moris T., Sallustius proprietatum in verbis retinentissimus Gell.

Opomba: Sinkop. cj. pf. retinerit: Luc.

retirer [rətire] verbe transitif potegniti nazaj ali ven; odtegniti, umakniti, oddaljiti (de od); pridobivati (de iz); (iz)vleči dobiček, korist (de iz); (po)žeti (slavo); figuré vzeti nazaj (obljubo, žalitev); odtegniti (naklonjenost), odvzeti (vozniško izkaznico ali dovoljenje); dvigniti (zastavljeno stvar, denar); sleči (obleko); zopet streljati

se retirer umakniti se (de iz); iti domov; uskočiti se, skrčiti se
retirer de l'argent de la banque, un objet du mont-de-piété dvigniti denar iz banke, predmet iz zastavljalnice
retirer quelques coups de feu izstreliti zopet nekaj strelov
retirer de la circulation vzeti iz prometa
retirer du courrier dvigniti, iti po pošto
retirer à quelqu'un son amitié, sa protection odtegniti komu svoje prijateljstvo, svojo zaščito
retirer à quelqu'un le pain de la bouche odtegniti komu sredstva za preživljanje, odvzeti mu možnost, da si služi svoj kruh
retirer ce qu'on a dit preklicati, kar smo rekli
retirer un bénéfice important d'une affaire izvleči velik dobiček pri neki zadevi
retirer sa main de quelqu'un pustiti koga na cedilu
retirer un noyé de l'eau potegniti utopljenca iz vode
retirer quelqu'un de dessous les décombres potegniti koga izpod ruševin
retirer sa parole vzeti nazaj, umakniti svojo besedo
retirer ses vétements à un enfant sleči otroka
retirer une plainte, sa promesse umakniti tožbo, svojo obljubo
à la suite de cet accident, on lui a retiré son permis de conduire zaradi te nesreče so mu odvzeli vozniško, šofersko dovoljenje
(religion) Dieu l'a retiré du monde Bog ga je vzel k sebi
se retirer du service iti v pokoj
les ennemis se retirent en désordre sovražniki se umikajo v neredu
les eaux se retirent vode se umikajo nazaj v svojo strugo
il s'est retiré il y a trois àns šel je v pokoj pred trémi leti
cette étoffe se retire au lavage to blago se uskoči pri pranju
se retirer sous sa tente umakniti se užaljen
se retirer dans sa tour d'ivoire umakniti se v samoto, brez stikov z ljudmi

retorrēscō -ere (incoh. k retorrēre) (po)sušiti se, usahniti (usihati): sata non ita nutriunt, ut ante convalescant ac prosiliant, quam retorrescant Col., cum sunt viviradices factae, si in peius transferantur, retorrescunt nec adolescere queunt Col., superior pars seminis retorrescebat Col.

retourner [rəturne] verbe transitif obrniti, obračati; okreniti; (pre)mešati (la salade solato); nazaj poslati, vrniti; prekopati; postaviti na glavo (smisel, pomen); (notranje) pretresti, vzburiti, globoko ganiti; verbe intransitif vrniti se, vračati se

se retourner obrniti se, okreniti se nazaj; preobrniti se (javno mnenje)
s'en retourner obrniti se, iti proč, iti stran
retourner un appartement na glavo postaviti stanovanje, spravitî ga v nered
retourner du foin pour le faire sécher obračati seno, da bi ga osušili
retourner la terre prekopati zemljo
retourner un vêtement obrniti obleko
retourner sa veste (familier, figuré) spremeniti svoje mrienje
retourner quelqu'un comme une crêpe z lahkoto koga k drugemu mnenju pregovoriti
de quoi retourne-t-il? kaj je adut (igra) ? za kaj (pa) gre? kaj pa je? kaj se dogaja?
il retourne cœur (v igri) srcé je adut
retourner en arrière, sur ses pas obrniti se (nazaj), vrniti se
laisser à quelqu'un le temps de se retourner (familier) pustiti, dati komu čas za premislek, kaj naj naredi
tourner et retourner obračati sem in tja, figuré motriti z vseh strani
savoir de quoi il returne (familier) vedeti, kaj se dogaja
savoir se retourner biti okreten, znati si pomagati, znati se obrniti
se retourner sur soimême (figuré) iti vase
s'en retourner comme on est (était) venu vrniti se, iti nazaj, ne da bi bili kaj opravili, praznih rok
si inconnu à l'adresse prière de retourner à l'expéditeur če nedostavljivo, prosimo vrniti pošiljatelju

retrō-cēdō -ere -cēssī (gl. pod retrō) odstopiti (odstopati), umakniti (umikati) se: si hastati profligare hostem non possent, pede presso eos retrocedentes (v novejših izdajah pisano narazen retro cedentes) in intervalla ordinum principes recipiebant L., si id praestare non possent, retrocedere in montes et occulte circumire ultimos hostium Cu., occurrisse enim in Ciliciae angustissimis faucibus, cum retrocedendo posset perducere incautos in loca naturae situ tuta Cu., numquam a P signo ad O sol accedit, sed a P semper retrocedendo numquam fines poli septentrionalis attingit Macr., venere prope urbem Argentoratum extrema metuentem Caesarem arbitrati retrocessisse Amm., rapidos turmarum procursus hostilium in se ruentium acriter exceperunt inviti operaque consulta retrocedentes Amm., verum retrocedere coacti Germani atque noscentes exercitus pleramque partem in Illyricum Amm.

retromarcia f (pl. -ce)

1. avto vzvratna prestava

2.
fare retromarcia pren. umakniti se (iz podjetja), premisliti si

retrōrsum (= retrō-vorsum = retrō-versum), adv. nom. sg. n in (poznolat.) retrōrsus (= retrō-vorsus = retrō-versus), adv. nom. sg. m

1. nazaj, navzad: retrorsum vela dare H., retrorsum redeunt Plin.

2. metaf. obratno: ex aëre aether, deinde retrorsum vicissim ex aethere aër Ci. nazaj, na preteklost, sed omnia retrorsum Fl., quaedam argumenta retrorsum idem valent Q.

3. nazaj, na preteklost, na pretekli čas: retrorsum se actio refert Icti., retrorsus ad id tempus reducere Icti.

4. nazaj, znova: ac si retrorsus homo mihi venisset Dig.

retrousser [rətruse] verbe transitif zavihati; spodrecati; visoko počesati (lase)

retrousser son pantaion, sa jupe zavihati hlače, spodrecati krilo
retrousser ses manches zavihati si rokave, figuré pripraviti se za delo
se retrousser spodrecati se
elle s'est retroussée pour traverser un ruisseau spodrecala se je, da bi šla čez potok, prebredla potok

return¹ [ritə́:n]

1. samostalnik
vrnitev, povratek; povrnitev, ponovitev (bolezni), recidiva; povračilo, plačilo; povratna pošiljka, povraten prevoz, povratna vozovnica; vrnitev ali vračanje denarja, odškodnina, nadomestilo; (uradno) sporočilo, objava vest
množina statistični podatki, izkazi, rezultati
parlament objava rezultatov volitev, parlamentarne volitve; (redko) odgovor
(često množina) dohodek, zaslužek
množina, trgovina prodaja, (denarni) promet; iztržek, izkupiček, dobiček; vrnjeno blago, uporabljena embalaža
arhitektura izbočina na pročelju, štrleč vogal, krilo hiše; (mečevanje, tenis) povratni udarec, odboj žoge
množina slab tobak za pipo

by return of post (mail) z obratno pošto
in return for kot povračilo, nadomestilo za
on my return ob moji vrnitvi
without return brezplačno, zastonj
annual return letno poročilo
delivery by return neodložljiva izročitev, predaja
early (quick) return trgovina hitra prodaja
a return ticket to London povratna vozovnica za London
income-tax return prijava dohodkov
a return of influenza medicina ponovitev gripe
many happy returns of the day (želim vam) vse najboljše za rojstni dan
official returns uradne številke, uradni statistični podatki
on sale or return trgovina v komisiji
goods on sale or return komisijsko blago
to bring (to yield) a return prinašati korist, obrestovati se, rentirati se
what did he get in return for his kindness? s čim mu je bila povrnjena njegova prijaznost?
to make good returns trgovina dobro, dobičkonosno iti v prodajo
to make no return for ne povrniti (česa), ne se izkazati hvaležnega
to owe s.o. a return biti komu dolžan povračilo
he secured his return for this constituency zagotovil si je izvolitev v tem volilnem okrožju
to take a return ticket to Leeds kupiti, vzeti povratno vozovnico za Leeds

2. pridevnik
povraten

return copies (knjigotrštvo) remitenda
return journey povratno potovanje
return match povratna tekma
return ticket povratna vozovnica