Franja

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

lixulae -ārum, f (sab. beseda, sor. z ob-līquus) ocvrti krožci iz moke, sira in vode, nekakšne preste: Varr.

ljubez|en¹ [é] ženski spol (-ni …)

1. die Liebe, -liebe (Božja Gottesliebe, bratska Bruderliebe, hčerinska Tochterliebe, krščanska Christenliebe, materinska Mutterliebe, očetovska Vaterliebe, opičja Affenliebe, otroška Kindesliebe, sestrska Schwesterliebe, starševska Elternliebe, do bližnjega Nächstenliebe, do domovine Vaterlandsliebe, do otrok Kinderliebe, do samega sebe Selbstliebe, do živali Tierliebe, med zakoncema Gattenliebe, med sorojenci Geschwisterliebe)
nesrečna ljubezen unglückliche Liebe
platonična ljubezen platonische Liebe
posebna ljubezen (posebno nagnjenje) die Vorliebe
telesna ljubezen sinnliche Liebe
kupivna ljubezen die käufliche Liebe
…ljubezi/po ljubezi/iz ljubezi Liebes-
(boginja die Liebesgöttin, bog der Liebesgott, čar der Liebeszauber, dokaz der Liebesbeweis, izguba der Liebesverlust, nesposobnost die Liebesunfähigkeit, odtegovanje der Liebesentzug, poroka iz die Liebesheirat, potreba po das Liebesbedürfnis, priznanje das Liebesbekenntnis, sreča v das Liebesglück, umetnost die Liebeskunst, zagotavljanje Liebesbeteuerungen množina, zakon iz die Liebesehe, znamenje das Liebeszeichen, žrtev iz das Liebesopfer)
vračanje ljubezni die Gegenliebe
bolan od ljubezni liebeskrank
nesposoben ljubezni liebesunfähig
potreben ljubezni liebebedürftig
ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick
iz ljubezni aus Liebe
z ljubeznijo in Liebe, mit Liebe
vračati ljubezen jemandem die Liebe erwidern, jemanden wiederlieben
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht

2. (ljubeča skrb, naklonjenost) die Zuwendung (otroci potrebujejo mnogo ljubezni Kinder brauchen sehr viel Zuwendung)

3. (zveza, razmerje) die Liaison

ljubezen samostalnik
1. (močna naklonjenost) ▸ szeretetNekoč bom zaslužil dovolj denarja in poplačal tvojo brezpogojno ljubezen. ▸ Egy nap elég pénzt keresek majd és meghálálom a feltétel nélküli szeretetedet.Sedaj hrepenim po ljubezni, ki je nisem bil nikoli deležen. ▸ Most a soha meg nem tapasztalt szeretetre vágyom.
2. (o intimnem odnosu) ▸ szerelemTrenutno sem samska, čeprav hrepenim po ljubezni. ▸ Jelenleg egyedülálló vagyok, pedig vágyom a szerelemre.Čutil sem, kako zelo je bila lačna ljubezni, jaz pa sem to izkoristil. ▸ Éreztem, mennyire éhes a szerelemre, én pedig kihasználtam ezt.
Med njima se je vnela ljubezen in zvezo sta sklenila s poroko. ▸ Lángra lobbant közöttük a szerelem, és kapcsolatukat házassággal zárták.
Povezane iztočnice: ljubezen na daljavo

3. (ljubljena oseba) ▸ szerelemPoročil se je s svojo ljubeznijo iz otroštva Mary in postal oče štirih otrok. ▸ Maryvel, gyermekkori szerelmével házasodott össze, és négy gyermek apja lett.Mnogo ljudi postane izjemno občutljivih, ko srečajo ljubezen svojega življenja. ▸ Sok ember kivételesen érzékennyé válik, amikor találkozik élete szerelmével.
Sopomenke: ljubi, fant

4. (o dejavnosti) ▸ szerelemNjena največja ljubezen poleg glasbe so delfini. ▸ A zene mellett a legjobban a delfineket szereti.
Moja največja ljubezen je amatersko gledališče. ▸ A legnagyobb szerelmem a műkedvelő színház.
Moja prava ljubezen je umetnostna zgodovina, že od gimnazijskih let. ▸ Az igazi szerelmem a művészettörténet – már a gimnáziumi évektől kezdve.

5. (seks) ▸ szerelemTelesna ljubezen spodbuja sproščanje hormonov sreče in zadovoljstva. ▸ A testi szerelem az öröm és az elégedettség hormonjait szabadítja fel.
Če se za približno dvanajst minut predamo ljubezni, se stopi skoraj 400 kalorij. ▸ Ha körülbelül tizenkét percre átadjuk magunkat a szerelemnek, közel 400 kalória ég el.
Nobena mesena ljubezen ni vredna cene življenja, najmanj tista s prostitutko. ▸ Semmilyen testi szerelemért nem éri meg kockáztatni az életet, legkevésbé pedig a prostituálttal folytatottért.

ljubézen love (do koga of, for someone); affection; passion; fondness; liking; fancy; amour, love affair

ljubézen do bližnjega love of one's neighbour, charity, Christian love
materinska ljubézen mother's love, maternal love
platonična ljubézen platonic love
stara ljubézen old flame
bratovska ljubézen brotherly love
nenaravna ljubézen unnatural love
prva, mlada, petošolska ljubézen first love, calf love, puppy love
nesrečna ljubézen disappointment in love
svobodna ljubézen promiscuity
ljubézen do domovine the love of one's country, patriotism
ljubézen iz koristoljubja cupboard love
(ne)vračana ljubézen (un)requited love
boginja ljubézni goddess of love
otrok ljubézni love child, natural child, illegitimate child
gineč od ljubézni lovesick
zakon, poroka iz ljubézni love match, arhaično love in a cottage
razkritje ljubézni declaration of love
ljubézen je slepa love is blind
zanj je to bila ljubézen na prvi pogled with him it was a case of love at first sight
v ljubézni in vojni je vse dovoljeno all's fair in love and war
gojiti ljubézen do to have warm feelings for
napraviti kaj iz ljubézni to do something for love
umirati od (same) ljubézni to be dying all for love
vračati ljubézen za ljubézen to return someone's affection
stara ljubézen ne zarjavi old love never fades

ljubézen amour moški spol , affection ženski spol ; (nežna) tendresse ženski spol

čutna ljubezen amour sensuel
bratovska (materinska, otroška) ljubezen amour fraternel (maternel, filial)
platonična ljubezen amour platonique
strastna ljubezen amour passionné, passion ženski spol
ljubezen do bližnjega amour du prochain
ljubezen do domovine amour de la patrie
iz ljubezni par amour
ljubezen je slepa l'amour est aveugle (ali voit tout en beau)
razkritje ljubezni déclaration ženski spol d'amour
ljubezen na prvi pogled le coup de foudre
sreča v igri, nesreča v ljubezni (šaljivo) heureux au jeu, malheureux en amour (ali familiarno en ménage)
stara ljubezen ne zarjavi on revient toujours à ses premières amours

ljubézen amor m

bratovska ljubezen amor fraternal
čutna ljubezen amor sensual (ali físico ali carnal)
ljubezen do amor a, amor por
ljubezen do domovine amor a la patria, patriotismo m
iz ljubezni do matere por amor a su madre
materinska ljubezen amor maternal
ljubezen do bližnjega amor al próximo; altruismo m
otroška ljubezen amor filial
platonična ljubezen amor platónico
slepa ljubezen amor ciego y ñoño
svobodna ljubezen amor libre
strastna ljubezen amor apasionado
vzajemna ljubezen amor recíproco
poroka iz ljubezni casamiento m por amor
razkritje ljubezni declaración f de amor
čutiti ljubezen do koga sentir amor hacia (ali por) alg
navdati z ljubeznijo inspirar amor, enamorar
stara ljubezen ne zarjavi los primeros amores retoñan a veces(ali suelen retoñar)
bila je (to) ljubezen na prvi pogled (f) fue un flechazo

ljubeznivost ženski spol (-i …) die Liebenswürdikeit; die Freundlichkeit, das Entgegenkommen
iz ljubeznivosti freundlicherweise, netterweise, liebenswürdigerweise

ljubeznívost kindness, amiability, courtesy; cordiality, act of kindness

po ljubeznívosti by courtesy (of)
iz ljubeznívosti do out of kindness to (g. X Mr. X)

ljubljenček samostalnik
1. (domača žival) ▸ kedvenc, házi kedvenc, háziállatVaš domači ljubljenček vas je vedno iz srca vesel, ko pridete domov in ga malo pocrkljate in pobožate. ▸ A házi kedvence mindig szívből örül, amikor ön hazaérkezik, egy kicsit megcirógatja és megsimogatja.
2. (o osebi) ▸ kedvencNi hotel, da fantek postane razvajen družinski ljubljenček. ▸ Nem akarta, hogy a fiú elkényeztetett családi kedvenc legyen.
V razredu je imel svoje ljubljenčke. ▸ Megvoltak a maga kedvencei az osztályban.
Najbolj ponosen sem na to, da mi je vse to uspelo samemu, nikdar nisem bil od nekoga sin, brat, prijatelj, ljubljenček. ▸ A legbüszkébb arra vagyok, hogy mindezt egyedül értem el, nem voltam senkinek a fia, testvére, barátja, kedvence.

3. (o stvari) ▸ kedvenc
Zelo nerad posodi svoje vozilo, saj se boji, da bi se njegovemu ljubljenčku kaj pripetilo. ▸ Nagyon vonakodik kölcsönadni a járművét, mert fél, hogy a kedvencének baja esik.
Včasih raje ostane doma in klepeta, kot da bi šla na žur, ker se sicer ne bi mogla nenehno pogovarjati po svojem mobilnem ljubljenčku. ▸ Néha inkább otthon marad csevegni, minthogy elmenjen egy buliba, mert ott nem tudna állandóan az imádott mobilján beszélgetni.

ljubosumen pridevnik
1. (o ljubezni) ▸ féltékenyEden izmed detektivov zasleduje damo po naročilu ljubosumnega moža. ▸ Az egyik detektív egy féltékeny férj megbízásából követ egy hölgyet.Vsakič ko se znajdem v resni zvezi, postajam iz dneva v dan bolj ljubosumen. ▸ Minden alkalommal, amikor komoly kapcsolatba kerülök, napról napra egyre féltékenyebbé válok.
Kot vemo, so starejši otroci zelo ljubosumni na novorojenčke. ▸ Mint azt tudjuk, a gyermekek nagyon féltékenyek az újszülöttekre.

2. (nevoščljiv) ▸ féltékeny"In če boš spet imela novo obleko, bom zelo ljubosumna!" ▸ „És ha ismét új ruhád lesz, nagyon féltékeny leszek!”
Tudi moj sošolci so zelo v redu, saj me podpirajo in niso ljubosumni. ▸ Az iskolatársaim is nagyon rendben vannak, hiszen támogatnak és nem féltékenyek.

3. (zaščitniški) ▸ féltő, féltékeny
Občutek imam, da so Slovenci precej usmerjeni navznoter, strašno ljubosumni na svojo intimnost in kot taki samotarski. ▸ Az a benyomásom, hogy a szlovénok eléggé befelé fordulók, borzasztó féltékenyen őrzik az intimitásukat, és mint ilyenek, maguknak valók.
Specialisti so za organizacijo tovrstnih doživetij precej ljubosumni na svoje domislice in ustvarjalne, a tudi zahtevne projekte. ▸ Az ilyen típusú élmények megszervezéséért felelős szakemberek meglehetősen féltékenyen védik fantáziadús és kreatív, de egyben kihívást jelentő projektjeiket.
Država je lahko hkrati demokratična in ljubosumna na svoje državljanstvo, kot so na primer Švica, Nemčija ali Japonska. ▸ Egy állam lehet egyszerre demokratikus és az állampolgárságát féltékenyen óvó, mint például Svájc, Németország vagy Japán.

ljubosúmnost celos m pl (na de)

iz ljubosumnosti por celos

ljudstv|o srednji spol (-a …) das Volk, -volk (barbarsko Barbarenvolk, božje Gottesvolk, bratsko Brudervolk, kulturno Kulturvolk, nomadsko Nomadenvolk, otoško Inselvolk, pastirsko Hirtenvolk, pogansko Heidenvolk, pomorsko Seevolk, primitivno Naturvolk, pritlikavo Zwergvolk)
izvoljeno ljudstvo das auserwählte Volk
vojska oboroženo ljudstvo das Volk in Waffen
…ljudstva Volks-
(duh der Volksgeist, glas die Volksstimme, jeza der Volkszorn, poneumljanje die Volksverdummung, sovražnik der Volksfeind, volja der Volkswille, zapeljevalec der Volksverführer, zastopnik der Volksvertreter, življenje das Volksleben)
iz ljudstva aus dem Volk

ljúdstvo peuple moški spol , population ženski spol

človek iz ljudstva homme moški spol du peuple
delovno ljudstvo peuple travailleur (ali laborieux), masses travailleuses (ali laborieuses)
izvoljeno ljudstvo le peuple élu
kmečko ljudstvo peuple des campagnes, paysans moški spol množine
preprosto ljudstvo les petites gens, le menu peuple, le populaire, familiarno le populo
mnogo ljudstva beaucoup de monde, une foule
Socialistična zveza delovnega ljudstva l'Alliance socialiste du peuple travailleur (ali des travailleurs)

ljúdstvo pueblo m

človek iz ljudstva hombre m del pueblo
delovno ljudstvo clase f obrera (ali trabajadora), productores m pl
izvoljeno ljudstvo el pueblo elegido
kmečko ljudstvo gente f del campo; paisanaje m
nomadsko ljudstvo pueblo m nómada
priljubljen pri ljudstvu popular

llover [-ue-] deževati

llueve a mares, a cántaros, a torrentes lije kot iz škafa
llover sobra mojado priti udarec za udarcem
me escucha como quien oye llover (fig) nič me ne posluša
como llovido (del cielo) kot z neba padel

locken¹ vabiti, privabljati; (anziehen) privlačiti, privlačevati; irgendwohin: zvabiti (kam); auf die falsche Fährte locken zvabiti na napačno sled; das Geld aus der Tasche locken zvabiti denar iz žepa; das lockt keinen Hund hinter dem Ofen hervor to ne more nikogar zamikati

loco nor, blazen, neumen, aboten, bedast; vesel, zadovoljen, razposajen; pretiran; nesmiseln; kolosalen, bajen; prerazkošen (veja)

loco de amor nor od ljubezni
loco de atar besno nor, čisto nor
loco por la música nor na glasbo
éxito loco velikanski uspeh
suerte loca bajna sreča
andar loco por una mujer noro se zaljubiti v neko žensko
correr la loca pohajkovati, ponočevati
estar loco de contento ves iz sebe biti od veselja
volver a uno loco koga v obup spraviti
volverse loco pobesneti, znoreti
es para volverse loco človek bi kar pobesnel
a tontas y a locas tjavdan

loculus -ī, m (demin. locus)

1. prostorček, mestece, čumnata: in cella erat paulum nimis loculi Pl.

2. occ. razni prostori, posodje ipd. za shranjevanje
a) krsta, rakev: Manium Maximum et M. Tullium equites Romanos binum cubitorum fuisse auctor est M. Varro, et ipsi vidimus in loculis adservatos Plin., l. argenteus Iust.
b) mrtvaški oder, pare, skolke: Fulg.
c) predelek, oddelek za eno živinče: loculi vel marmore vel ligno facti P. Veg.
d) skrinjica: hunc (sc. pollicem) cremari … non potuisse tradunt conditumque loculo in templo Plin.; pl. loculi -ōrum, m prostorček za shranjevanje s predali, predalni(če)k, omarica, ohišje, okrov, tok, pušica, škatlica ali doza (iz slonove kosti ali lesa, v kateri se hranijo dragocenosti, denar idr.): in loculos compingere Pl., nummum in loculos demittere H., pueri … laevo suspensi loculos tabulamque lacerto H. toke ali škatlice (z računskimi kamenčki (calculi) za prvi pouk računstva), loculis … conflatur argentum Sen. ph., loculi, in quibus erant claves Plin., loculi peculiares Suet. zasebna blagajna (denarnica); tako tudi: in Domitiani loculos converti Front. teči v Domicijanovo zasebno blagajno.

locuplēs -ētis, abl. sg. -ī, slabše -e, pl. n. -ia, gen. pl. -ium in (enkrat: C. (Bell. civ. 3, 110)) -um (locus [= ager] + *ple-t iz plēre, izhodiščne besede glag. com-plēre, im-plēre idr.; prim. plēnus)

I. bogat, premožen, obilujoč s posestvi (zemljišči): horum hominum species est honestissima (sunt enim locupletes) Ci., quod tunc erat res in pecore et locorum possessionibus, ex quo pecuniosi et locupletes vocabantur Ci., hinc et locupletes dicebant loci, hoc est agri, plenos Plin. —

II. (s prikritim pomenom določilne besede)

1.
a) o osebah = z denarjem in blagom dobro založen, v dobrih razmerah, blagovit, imovit, premožen, bogat: egebat? immo locuples erat Ci., egentes in locupletīs armabantur Ci., privatus modice locuples L., dum sit locupletior aliquis sordidae mercis negotiator Q., domini locupletiores Auct. b. Alx.; z abl.: copiis rei familiaris locupletes Ci., sese quisque praedā locupletem fore sperabat S., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H.; z gen.: pecuniae satis locuples Ap.; subst. m. pl. locupletes bogataši (naspr. tenues): Lycurgus agros locupletium plebi … colendos dedit Ci.; v superl. locupletissimi največji bogataši (naspr. tenuissimi): Ci.
b) o stvareh = bogat, blagovit, obilujoč s čim, obilen: provincia tum locuples ac referta Ci., ex urbe locupletissima atque ornatissima Ci., locupletissimae urbes C., regio locupletissima N., parva munera diutina, locupletia non propria sunt N., magnae et locupletes copiae Corn., in locuplete penu Pers.; z abl.: civium vita … copiis locuples Scipio ap. Ci., impetrat … locupletem frugibus annum H.; occ. (trans.) bogateč, ki pripomore k blaginji (blagostanju): aquila (= centurionstvo, centurionsko dostojanstvo) Iuv.; metaf.: Lyco, oratione locuples Ci. zgovoren, l. oratio Ci. gostobeseden, ita sentio … Latinam linguam non modo non inopem … sed locupletiorem etiam esse quam Graecam Ci. bogatejši, locupletior … hominum natura ad beate vivendum est quam deorum Ci. bolj ustvarjena za …

2. metaf. popolnoma veljaven, polnoveljaven, verjeten, verodostojen, zanesljiv: tabellarius Ci. ep., sine locuplete auctore atque teste Ci., quem enim auctorem de illo locupletiorem Platone laudare possumus? Ci., rei satis locupletes in id, quod nostrum est L. (ker lahko bogataši da(je)jo dobro poroštvo, jamčijo za svojo obljubo). — Adv. komp. locuplētius obilneje: Fr.; superl. locuplētissimē zelo, prav obilno: Aur.

Opomba: Pesniki merijo tudi locúplēs.