Franja

resist¹ [rizíst] neprehodni glagol & prehodni glagol
upirati se, upreti se, ustavljati se, ne poslušati, braniti se; nasprotovati, oponirati; preprečiti, zadržati, zaustaviti; ne popuščati

to resist an attack upreti se napadu, braniti se pred napadom
to resist frost upirati se mrazu, prenašati mraz
to resist infection biti odporen proti infekciji
to resist an order ne ubogati ukaza
to resist temptation upirati se skušnjavi
if you can resist a cigarette če se lahko uprete skušnjavi (kajenja) cigarete (se lahko odrečete cigareti)
I cannot resist saying ne morem si kaj, da ne bi rekel

resníca (-e) f

1. verità, vero:
iskati, odkriti resnico cercare, scoprire la verità
boriti se za resnico battersi per la verità
ločevati resnico od neresnice distinguere il vero dal falso, la verità dalla menzogna
objektivna, relativna resnica verità oggettiva, relativa
zgodovinska, znanstvena resnica verità storica, scientifica
verska resnica verità di fede
sveta resnica verità sacrosanta
polovična resnica mezza verità
to je čista resnica è la verità nuda e cruda
pren. košček, zrno resnice un briciolo di vero
serum resnice siero della verità
resnici na ljubo per dire la verità, il vero; a onor del vero

2. (resničnost) realtà; v resnici in realtà:
opisati stvari, kot so v resnici descrivere le cose come sono in realtà
v resnici ni tak in realtà non è così
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
resnica, ki bode v oči una verità che salta agli occhi
filoz. absolutna resnica verità assoluta
rel. razodeta resnica verità rivelata
knjiž. očitna resnica (truizem) truismo
PREGOVORI:
da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona a sentire una campana sola si giudica male

resolucija samostalnik
1. (uradni dokument ali sklep) ▸ állásfoglalás, határozatV ta namen je Slovenija lani sprejela resolucijo o gibanju in zdravi prehrani za prihodnjih deset let. ▸ E célból Szlovénia tavaly a következő tíz évre vonatkozó határozatot fogadott el a testmozgásról és az egészséges táplálkozásról.
Povezane iztočnice: tivolska resolucija

2. (ločljivost) ▸ felbontásEden pomembnejših podatkov, po katerih lahko fotoaparate razvrščamo, je resolucija. ▸ A felbontás az egyik legfontosabb információ, amely alapján a fényképezőgépeket be tudjuk sorolni.
Policisti so si posnetek na varnostni kameri na občinski stavbi ogledali, a zaradi slabe resolucije razpoznave še niso končali. ▸ A rendőrség megtekintette az önkormányzati épület biztonsági kamerájának felvételeit, de a rossz felbontás miatt még nem sikerült lezárniuk az azonosítást.

resource [risɔ́:s] samostalnik
vir (sredstev); pripomoček, pomožno sredstvo; zatočišče, izhod
množina denarna sredstva, dohodki; bogastvo
ekonomija, ameriško aktiva; oddih, razvedrilo, zabava; spretnost; okretnost, talent, dar, sposobnost, iznajdljivost, trik, umetnija

without resource brezizhoden, brezupen, brez rešitve
a man of resources človek, ki si zna pomagati, iznajdljiv človek
natural resources naravna bogastva
I find reading a great resource branje mi je v veliko razvedrilo
flight was my only resource beg je bil moja edina rešitev
he was thrown on (was left to) his own resource bil je prepuščen samemu sebi
it is our last resource to je naše zadnje zatočišče
my last resource was... ni mi preostalo nič drugega, kot da...

respect [rɛspɛ] masculin spoštovanje, čislanje; respekt (de pred); vieilli obzir, ozir; pluriel odlično spoštovanje

sans respect de brez ozira do, ne oziraje se na
sauf votre respect če (mi) dovolite, z dovoljɛnjem, brez zamere
sous divers respects v razaih pogledih, ozirih
au respect de gledé, v odnosu do, v primeri z
respect humain strah pred javnim mnenjem
respect pour les morts spoštovahje do mrtvih
avoir, témoigner du respect à, envers, pour quelqu'un, à l'égard de quelqu'un imeti, pokazati spoštovanje do koga, do česa
je suis avec (un profond) respect vaš vdani (v pismu)
inspirer le respect zbujati spoštovanje
manquer de respect envers quelqu'un ne imeti spoštovanja do koga
manquer de respect à une femme dovoliti si preveliko domačnost do kake ženske
tenir en respect držati v strehu, v šahu
rendre ses respects à quelqu'un izkazati svoje spoštovanje komu
traiter quelqu'un avec respect spoštljivo ravnati s kom

re-spectō -āre -āvī -ātum (frequ. iz respicere)

1. nazaj pogledati (pogledovati, pogledavati), nazaj se ozreti (ozirati): Plin. iun., Fl. idr., quid respectas Ter., respectans ad tribunal L.; z acc.: respectant terga tegentes O. po zaplečju (ozadju, zaledni straži); occ. pogledavati (pogledovati), ogledavati (ogledovati), gledati: alius alium respectantes T.; z ne in cj.: ne te uxor sequatur, respectas identidem Pl.; z dum (dokler ne) in cj.: reliquias (sc. apes) respectantes, dum conveniant Varr.; s quod (ker): respectantibus nobis, quod … sciebamus Varr.

2. metaf. (po)gledati (na kaj), ozreti (ozirati) se na kaj, v ozir (poštev) vzeti (jemati), upoštevati kaj: si qua pios respectant numina V., nec meum respectet, ut ante, amorem Cat. ne misli na mojo ljubezen, ni ji mar za mojo ljubezen; occ. čakati (na) kaj, pričakovati kaj: par munus ab aliquo respectare Ci.

respectus -ūs, m (respicere)

1. gledanje (pogled, pogledovanje) nazaj, ozir(anje) nazaj: res sine respectu fugit L. ne da bi se ozrl, sine respiratione ac respectu pugnare L., incendiorum Ci. na požar.

2. metaf. o(b)zir na kaj, do česa, obzirnost do koga, do česa, oziranje na koga, na kaj, upoštevanje koga, česa: Iust., Sen. ph. idr., si aliquis respectus est mei L. če je kaj ozira name (do mene), sine respectu humanitatis … in legatum impetum faciunt L. ne oziraje se na … , aliquem respectum amicitiae habere L., sine respectu maiestatis L.; zlasti v abl. respectu mei, sui O. z ozirom name, nase, respectu huius fabulae Ph., respectu rerum privatarum L., respectu paucitatis Iust.

3. meton. pribežališče, zatočišče, zaslomba, zaščita, zavetje, opora, podpora, azil: si nullus alio sit quam ad Romanos respectus L., nos omnium rerum respectum praeterquam victoriae nobis abscidamus L., respectum habet ad bonos Ci., illis ignavis esse licet, qui respectum habent L.

re-spiciō -ere -spexī -spectum (re in specere)

1. nazaj (po)gledati, nazaj pogledati (pogledovati, pogledavati), nazaj se ozreti (ozirati): Varr. fr. idr., nusquam circumspiciens aut respiciens L., ad aliquem Ter., in aliquem Ap., Clodius respexit et concidit in lumine curiae Ci., respicere ad urbem V., calones cum respexissent, fugae sese mandabant C.; z acc.: Eurydicam suam O. za Evridiko, nec prius ab amissam respexi V. ali absentem respexit amicum V. po … , signa respicere C.; occ. za seboj (sabo) videti, zagledati, opaziti, zapaziti: quos ubi rex respexit L., angues a tergo V., sol tantum respicit, quantum superesse videt O.; z ACI: respiciunt atram in nimbo volitare favillam V.; metaf. misliti (za nazaj o čem), misliti na kaj, razmišljati o čem: Macedoniam Cu. na Makedonijo, quoad longissime potest mens mea respicere spatium praeteriti temporis Ci.

2. metaf.
a) ozreti (ozirati) se (na kaj), o(b)zir imeti do česa, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), (po)misliti (pomišljati), v poštev vzeti (jemati) kaj, upoštevati: Ter. idr., respicite C. Fabricii senectutem Ci., respicere exemplar vitae H., si Caesar se respexerit Plancus in Ci. ep. če si Cezar premisli, haec respiciens N. glede na to, in consilio capiendo omnem Galliam respiciamus C.; z ACI: non respexit illum apud Baias esse Ci.; v negativnem pomenu: respicere (paziti na, imeti na očeh, imeti pazko) ac timere oppidanos Hirt.; occ. gledati na kaj, misliti na kaj, brigati se za kaj, skrbeti za kaj: Pl., Ter. idr., rem publicam Ci., saltem commoda populi Romani respicite Ci., ad haec respice V. pazi na to, libertas respexit inertem V. je mislila name, respicere neglectum genus et nepotes H., fortuna respiciens Ci.
b) upati na kaj od koga, nadejati se česa od koga, pričakovati kaj od koga: spem a Romanis L., subsidia L.
c) zadevati koga, tikati se koga, biti komu v breme, bremeniti koga, postati skrb koga: ad hunc summa imperii respiciebat C., periculum ad venditorem respicere Icti. nevarnost (tveganje) prevzame prodajalec.

Opomba: Star. cj. pf. respexis: Pl.

respirare

A) v. intr. (pres. respiro)

1. dihati; ekst. živeti:
respirare con i polmoni, con le branchie dihati s pljuči, škrgami
respirare a pieni polmoni dihati s polnimi pljuči

2. pren. oddahniti se

B) v. tr. dihati; vdihavati in izdihavati:
essere necessario come l'aria che si respira biti nujno potrebno

respiro m

1. dih, dihanje:
fino all'ultimo respiro do zadnjega diha
avere il respiro regolare, affannoso dihati normalno, sopsti
mandare l'ultimo respiro izdihniti
mandare un respiro oddahniti si
trattenere il respiro per la paura od strahu zadržati dih

2. pren. mir; premor; odlog (plačila):
lavorare senza respiro delati nepretrgoma
accordare un breve respiro privoliti v kratek odlog (plačila)

3.
di ampio respiro pren. navdahnjen, daljnosežen, široko zasnovan:
opera di ampio respiro navdahnjeno delo

4. glasba pavza za vdih

re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.

responder odgovoriti; ustrezati, ustreči, ugoditi (želji); ugovarjati; komu se hvaležnega izkazati; svojeglaven biti; uslišati (prošnjo); rodoviten biti

responder a nanašati se na
responder a las esperanzas izpolniti pričakovanja
responder al objeto nameravati
responder a tiros odgovoriti s streljanjem
responder con porok biti, jamčiti za
responder de odgovarjati za, odgovoren biti za; jamčiti za
responder de las consecuencias nositi posledice
responder por el nombre de... slišati na ime (npr. pes)
responder por jamčiti za
responder que sí potrditi

respōnsum -ī, n (gl. respōndeō)

1. odgovor: L., Q. idr., responsum dare, reddere alicui Ci., responsum ferre, auferre Ci. = referre, accipere C. dobiti, responsum renuntiare Ter. prinesti.

2. occ.
a) odgovor, izrek, misel, mnenje preročišča, preroka, vidca, prerokba, preročanstvo, preročba, proročba: Pl., Ter., L. idr.: responsum oraculi dei Delphici N., deorum V., (sc. Pallas) haec responsa dabat V., responsa sacerdotum regi vendidit Ci., responsum haruspicum Ci., augurum Ci., responsum petere O. iskati, izprositi si, prositi za.
b) pravni odgovor, pravni nasvet, pravno mnenje (pravnika, sodnika): Icti., iudicum victa, interrogata, responsa perscribere Ci., vestra responsa atque decreta evertuntur dicendo Ci.

ressembler [rəsɑ̃ble] verbe intransitif biti podoben, biti sličen (à quelqu'un, à quelque chose komu, čemu)

se ressembler biti si podoben, sličiti si
cette fille ressemble à sa mère to dekle je podobno svoji materi
(familier) à quoi ressemble-t-il? kakšen je (po zunanjosti)?
cela ne vous ressemble pas to ni vam podobno
cela ne ressemble à rien to ni ničemur podobno, to ni za nikamer
cela ressemble à tout to ni nič posebnega
cela ne se ressemble pas to je nekaj čisto drugega
ils se ressemblent comme deux gouttes d'eau podobna sta si kot jajce jajcu
qui se ressemble s'assemble (proverbe) volk se z volkom druži
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) situacija se spreminja od dneva do dneva

ressource [rəsurs] féminin vir (sredstev), sredstvo; pripomoček, pomoč; pluriel pomožni viri, (pomožna) denarna sredstva

sans ressources brez sredstev
ressources en argent, financières denarna sredstva
ressource d'énergie, énergétique vir energije
ressources en hommes človeški material, rezervoar
ressources personnelles, propres lastni kapital
homme masculin de ressource človek, ki si zna pomagati, iznajdljiv človek
vous êtes ma dernière ressource vi ste moje zadnje upanje (za pomoč)
faire ressource de tout napraviti denar iz vsega, (znati) vse vnovčiti

rest¹ [rest] samostalnik
(nočni) počitek, počivanje, mirovanje, mir; spanje, odmor, oddih; večni počitek (mir); počivališče; dom, zavetišče, prebivališče
tehnično opora, opornik, podpornik
glasba pavza; (metrika) cezura; (redko) obnovljena moč

without rest brez miru, brez odloga, nemudoma
at rest miren, nepremičen, mrtev
a good night's rest dobro spanje
rest room soba za počivanje, dnevna soba; ameriško toaleta
rest period šport odmor v igri
day of rest dan počitka, praznik
sailors' rest dom za pomorščake
travellers' rest turistični dom (prenočišče)
vulcano at rest mirujoč vulkan
to be at rest mirovati, v miru počivati (o mrtvem); biti pomirjen
to allow an hour for rest privoščiti si uro počitka
to come to rest priti do miru, pomiriti se
to go (to retire) to rest iti k počitku, iti spat
to lay to rest položiti k (večnemu) počitku, zagrebsti, pokopati
to set s.o.'s mind at rest pomiriti, umiriti, utešiti, potolažiti koga
to set a question at rest odločiti, rešiti vprašanje
to take a rest odpočiti se
to take one's rest počivati, iti k počitku
I want rest potreben sem počitka

rest² [rest] neprehodni glagol
mirovati, počivati, najti mir, umiriti se, biti miren; ležati, spati; odpočiti se; oddahniti se; obstati, ustaviti se (o stroju); opirati se (against, on na)
opreti se, nasloniti se; zanesti se na, zaupati (in v)
prehodni glagol
pustiti (komu) počivati, dati počitek komu; varovati, prizanašati komu; dati mir komu; nasloniti, opreti (on na)
upreti (pogled) na, v

to rest oneself odpočiti se, oddahniti si
rest his soul! mir, pokoj njegovi duši!
to rest in the churchyard večno počivati na pokopališču
to rest from toil odpočiti si od težkega dela
I rest on your promise zanesem se na vašo obljubo
he rested his head on the pillow položil je glavo na blazino k počitku
he rests his suspicions on that letter on opira svoja sumničenja na ono pismo
to rest on (upon) one's oars nehati veslati, figurativno počivati po napornem delu
to rest on one's laurels figurativno počivati na svojih lovorikah
to rest a ladder against a wall nasloniti lestev na zid
are you rested? si se odpočil?
it rests with you to propose terms vam je prepuščeno, da predlagate pogoje
the burden rests upon him breme odgovornosti leži, počiva na njem
the fault rests with you krivda je vaša (leži pri vas)
let him rest in peace! naj (on) v miru počiva!
to let a quarrel rest pokopati prepir
the matter cannot rest there stvar (zadeva) ne more ostati pri tem
the officer rested the soldiers častnik je dal počitek (odmor) vojakom
a shadow rests on the valley senca leži nad dolino
we stopped to rest the horses ustavili smo se, da bi dali počitka konjem

restare v. intr. (pres. rēsto)

1. ustaviti, ustavljati se; ostajati (tudi ekst.) vztrajati:
che resti fra noi naj ostane med nama
restare sulla breccia pren. biti še vedno aktiven, ne dati se še

2. ostajati, biti še naprej:
restare in cordiali rapporti con qcn. biti še naprej v prisrčnih odnosih
restare indietro (rispetto a) zaostajati (za)
restare comodi ne dati se motiti, ne vstati

3.
restare orfano osiroteti
restare zoppo ostati šepav
restare d'accordo sporazumeti se
restare a bocca aperta, di stucco biti presenečen
restare col danno e con le beffe utrpeti škodo in povrh še zasmeh
restare sul colpo, restarci nenadoma umreti
restare con un palmo di naso ostati z dolgim nosom
restare in secco navt. nasesti
restare al verde ostati brez prebite pare

4. preostajati, biti še:
non resta che... ne preostaja drugega, kot da...
restano pochi giorni a... manjka še nekaj dni do...
resta a vedere se... treba je videti, če...

5. biti, nahajati se:
lo stabile resta sul lato destro della via zgradba je na desni strani ulice

6. knjižno umiriti, umirjati se; prenehati
PREGOVORI: chi muore giace e chi resta si dà pace preg. življenje pač teče naprej

restibilis -e (re in stabilis)

1. zopet obnovljen, zopet popravljen: platanus restibilis facta Plin. ki si je zopet opomogla, zopet sadonosna.

2. vsako leto (letno) obnovljen (prenovljen): ager ali terra Varr. ki ga vsako leto posejejo, ki ni v pušči (prahi), ki ni neobdelano = locus restibilis Ca.; subst. restibile -is, n: Col., seges Varr. ki rodi še prihodnje leto, vinea Col. ki jo vsako leto okopavajo; metaf.: fecunditas (sc. mulierum) Plin. zopet nova, sveža.

re-stituō -ere -uī -ūtum (re in statuere)

I.

1. postaviti (postavljati) (spet) na prejšnje mesto, postaviti (postavljati) nazaj: statuam Ci., ut, quo quaeque (sc. arbor) modo steterit, restituant O.

2. metaf.
a) postaviti v prejšnje stanje (v (na) prejšnji položaj): Seuthen in regnum restituit N., Siciliam in pristinum restituere N. na Siciliji obnoviti prejšnje stanje (razmere), tribunos in suam dignitatem C., aliquem in antiquum locum gratiae C. nakloniti (naklanjati), izkazati (izkazovati) komu nekdanjo milost (naklonjenost), aliquem in amicitiam Ci. zopet se spoprijateljiti s kom; abs.: fratrem restituit Ci. je pomilostil; toda: quin eum restituis? Pl. = spametuj ga; ret. z dat.: Britanniam veteri patientiae restituere T. zopet vrniti v prejšnjo pokorščino; poseb. restituere in integrum (o odpravi kakega pravnega položaja) postaviti (vrniti) v prejšnji stan (položaj): damnatos in integrum restituit C. obsojencem je ukinil kazen, consilia restituere L. ovreči, preklicati, iudicia (sc. Verris) Ci. ovreči razsodbe in tako zadevo vrniti v prejšnji (nekdanji) položaj (prvotni status), praedia in integrum restituere Ci., quod te absente hic filius egit restitui in integrum, aequom est Ter. zopet spraviti v tir; occ. nazaj poklicati, nazaj pozvati, nazaj pripeljati, nazaj spraviti: (sc. Aristides) populi scito in patriam restitutus est N., causā restituendi mei (v domovino iz pregnanstva) Ci., virgines in patriam ad parentes L., sospites Romam ad propinquos L.
b) (večinoma z dat. personae) zopet (znova, spet) da(ja)ti, zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): restituta ei sunt bona N., restituere agrum alicui L., civibus sua H., apibus fructum suum Ph. (kot sodnik) prisoditi v last; metaf.: restituere Syracusanis libertatem N., populo Romano tribuni plebis restituti sunt Ci., se alicui restituere Ci., L. zopet se spraviti, zopet se spoprijateljiti s kom; ocvc.
a) komu zopet (znova, spet) pridobi(va)ti: restituere Ioniam Atheniensibus N., Samum populo N., oppida abalienata patriae N., Arpi ad Romanos restituti L.
b) nadomestiti (nadomeščati), vrniti (vračati, vračevati), povrniti (povračati, povračevati), poravna(va)ti: restituere alicui impedimenta Cu.; brez dat.: restituere amissa ali fraudata C. škodo = restituere damna L. = iacturam Col., res perditas L., vim Ci. prizadeto škodo poravnati s silo (z nasiljem). —

II. popraviti (popravljati), zopet (znova, spet) postaviti, zopet (znova, spet) (z)graditi, zopet (znova, spet) ustanoviti (ustanavljati), zopet (znova, spet) obnoviti (obnavljati): aedes Ci., muros Atheniensium N., comas turbatas ali disiectas O. zopet poravnati, oppida vicosque, quos incenderunt, restituere C.; metaf.: rem prolapsam L., aciem L. bojno vrsto zopet poravnati (zopet vzpostaviti, zopet formirati), restituere pugnam, proelium L. obnoviti, zopet urediti, ordines L., cunctando restituit rem Enn. je rešil, restituere tribuniciam potestatem Ci., restitue nobis aliquando veterem tuam illam calliditatem atque prudentiam Ci. pokaži svojo staro prekanjenost, pokaži se zopet starega zvitorepca, se restituere Varr. zopet si opomoči, sanitatem Plin., vina sibi restituuntur Plin. se zopet popravijo.