Franja

ligō² -ōnis, m (prim. gr. λίσγος [iz *λίγσκος] kopača, sekira)

1. motika, kopača, rovnica: Col., Plin., Mart., Vulg., ligonibus versare glebas H., purgare ligonibus herbas O., ex proximis agris ligones, dolabras … convectant T.

2. meton. poljedelstvo: aetas et pelagi patiens et cassidis atque ligonis Iuv.

ligust|er moški spol (-ra …) rastlinstvo, botanika (kalina, kostenika) der Liguster
agronomija in vrtnarstvo živa meja iz ligustra die Ligusterhecke

liguster samostalnik
1. botanika Ligustrum (rod grmovnic) ▸ fagyal
Sopomenke: kalina

2. botanika Ligustrum vulgare (grm) ▸ közönséges fagyalŽive meje iz ligustra okrog predmestnih hišk so obrezane kot zidovi. ▸ A zöldövezetben található házak körül húzódó közönségesfagyal-sövények falszerűen magasodnak.
Sopomenke: navadna kalina

lije (dežuje) es gießt; es schauert
lije kot iz škafa es regnet in Strömen, es schüttet
| ➞ → liti

lik² moški spol (-a …) v literarnem delu: die Gestalt, der Charakter, die Figur (fantazijski Phantasiegestalt, glavni Hauptfigur, iz romana Romanfigur, Romangestalt, mitološki Sagengestalt, pravljični Märchengestalt)

lík (-a) m

1. personaggio, figura; tipo;
Shakespearova galerija človeških likov la galleria scespiriana di personaggi umani

2. figura, immagine; scultura:
lik iz kamna immagine (scultura) in pietra

3. ekst. figura:
lit. retorični lik figura retorica

4. mat. figura piana:
enakokotna lika figure equiangole
geometrijski lik figura geometrica
raznostranični lik figura di lati disuguali

5. igre
magični lik quadrato magico

6. šport.
obvezni liki figure obbligatorie

likêr liqueur ženski spol , spiritueux moški spol

kozarček likerja un petit verre (de liqueur)
liker iz višenj marasquin moški spol
servis za liker service moški spol à liqueurs
tovarna likerjev fabrique ženski spol de liqueurs

likêr (-ja) m liquore:
kozarček likerja un bicchierino di liquore
tovarna likerjev liquoreria
liker iz višenj maraschino
proizvodnja likerjev produzione liquoriera

likvidacij|a ženski spol (-e …) die Liquidierung, die Liquidation; podjetja: die Abwicklung
izkupiček iz likvidacije der Liquidationserlös
izvajalec likvidacije der Liquidator
odred za likvidacijo das Todeskommando

līlium -iī, n (izpos. λείριον, verjetno ni indoev. izvora, prim. koptsko hrêri in hlêli)

1. bot. lilija, límbar: Varr., O., Plin., Pall., breve l. (naspr. vivax apium) H., poseb. bela lilija: lilia alba V., Plin., Tib., candida V., O., Pr., canentia O., argentea, lucida Pr., in rdeča lilija: rubens l. Plin.

2. meton. kot voj. t.t. lilija, poseben okop, ki ga je sestavljalo več vrst lilijinim čašam podobnih jam, ki so rabile kot pasti. Vanje so zabijali kole, ki so moleli 10 cm iz zemlje kakor vrat pestiča iz lilijine čaše: C. (Bell. Gall. 7, 73, 8).

lim¹ moški spol (-a …) der Leim, der Kleber, ➞ → lepilo
figurativno iti iz lima aus den Fugen geraten, aus dem Leim gehen

līma¹ -ae, f (iz *(s)lei-mā ali *slī-mā, indoev. kor. *slei-; prim. lat. lēvis, gr. λεῖος in stvnem. slīmen bleščeče zbrusiti)

1. pila: Vitr., lima enim materiae fabrilis est Varr. limā praeterire aliquid Pl., limā polire aliquid Plin., Q., vipera limam momordit, topazius limam sentit Ph.

2. metaf. pila = umetniško piljenje, glajenje, brušenje, dodelava kakega spisa: Vell., labor limae H., defuit et scriptis ultima lima meis O., limā polire Q. ali persequi Plin. iun.

limbus -ī, m (iz *lembos; prim. skr. lámbate visi navzdol, pada, drži se, oprijema se (česa), stvnem. limphan, limfan primeren biti, gilimpf primernost, ang. limp šepati)

1.
a) (na obleki) rob, obroba, obrob(ek), obšitek, obšiv(ek): Sidoniam picto chlamydem circumdata limbo V., indutus chlamydem Tyriam, quam limbus obibat aureus O.
b) (na tkanini, blagu) krajec, rob, nav. pl. krajci, rob(ovi), obrobje: ultima pars telae tenui circumdata limbo O., poplitibus suberant picto genualia limbo O.
c) trak, povoj, preveza, poveza, obveza: frontem limbo velata pudicam Cl., imminuerent frontem limbis Arn.
d) pas: picto discingit pectora limbo Stat.

2. metaf. limbus duodecim signorum živalski krog, zodiak: Varr.

līmen -inis, n (ali iz *lei-men, sor. z līquis, ob-līquus, līmes, līmus 3, tedaj = „prečnik“, „prečnica“ ali iz *ln̥g-smen = „skok“, „stopalnica“ (indoev. kor. *legu̯h-); prim. skr. lánghati (po)skoči, skoči (skače) čez, lat. lĕvis; prim.: transversa omnia antiqui lima dicebant, a quo et limina ostiorum et limites et limus, cingulum, quo servi publici cingebantur, obliqua purpura Isid.)

1. prag.: Nov. ap. Non., Varr., limen cubiculi, limina aedium Ci., limen templi C., curiae Plin., Arabicum Pr. iz arabskega marmorja, custos ad limina V. vratar, intra limen Sen. ph. med štirimi stenami (sc. svojega doma) (naspr. foris), intrare limen Ci. idr. ali intra limen subire Pl. ali limina subire Iuv., amat ianua limen H., in limine domus suae consistere Cu., multis annis non transisse domus suae limen Sen. tr.; pesn.: non alio limine dignus Pr. = nobene druge ljubice; preg.: a limine s praga = (tako rekoč) mimogrede, gredoč, spotoma: prospicienda tantum et a limine salutanda Sen. ph.

2. sinekdoha hiša, dom, domovanje, stan(ovanje), bivališče: domos et dulcia limina mutant V., tua limina adirem V., l. sceleratum V. domovje (bivališče) brezbožnikov (v podzemlju), penetrare aulas et limina regum V. palače, limine pelli V., limine contineri L., famuli ad limina Sil.

3. meton. prag =
a) vrata, vhod: mihi parta quies omnisque in limine portus V. ob vhodu v pristanišče miru, Casilina limina Sil.
b) izhod, izhodišče (o pregradah na dirkališču): corripiunt spatia … limenque relinquunt V.
c) mejnik, meja: l. Ausoniae V., Apuliae H., maris interni Plin. = Gibraltar, gibraltarska morska ožina.

4. metaf. prag =
a) začetek: leti iam limine in ipso Lucr., a mortis limine restituam Cat., in primo limine vitae Sen. tr., primo in limine vitae Lucan., in ipso limine victoriae stamus Cu., non in limine operum laborumque nostrorum, sed in exitu stamus Cu., a limine ipso mortis revocatus Plin., video quosdam in ipso statim limine obstaturos mihi Q., in limine belli T.
b) konec: lucis finitae Ap.

līmes -itis, m (iz adj. līmus 3 in *i-t idoč)

1. prečnica = prečna pot, omejek, meja, ozara ali griva (med njivami ali vinogradi): O., prodigunt in lutosos limites ac lustra Varr., semitas novosque limites in agro fieri non patiatur Col., l. decumanus Plin. glavna meja od vzhoda proti zahodu, l. transversus Plin. prečna meja od severa proti jugu, per limites foras itur ad agros Isid.

2. meton.
a) ozara kot (črta) mejnica, mejna črta, meja, mejišče, tudi mejnik: partiri limite campum V., saxum antiquum, ingens, … limes agro positus, litem ut discerneret arvis V., ultra limites clientium salis avarus H., quā potestate limites meos commoves? Tert.; pren.: benignitatis fines introrsus referre et illi minus laxum limitem aperire Sen. ph.; poseb. črta mejnica = α) smoter, namen, cilj: l. carminis Stat. β) razlika, razloček: iudicium brevi limite falle tuum O., quaedam perquam tenui limite dividuntur Q.
b) utrjena mejnica, meja, mejna črta, mejni nasip (med dvema deželama): penetrat interius, aperit limites Vell., limite acto T., Romanus limitem a Tiberio coeptum scindit T., cuncta inter castellum Alisonem ac Rhenum novis limitibus … permunita T.

3. posplošeno = sploh cestna črta, proga, cesta, pot, steza: l. Appiae L., extra portam est limes in gymnasium ferens L., eo limite signa extulerunt L., profectus inde transversis limitibus L. po stranpoteh, po stranskih poteh, l. latus L., lato te limine ducam V., laevo limite V. na levo, l. acclivis O., limite recto fugere O., fugientibus me pateant limites Cu.; pren.: si male dicitis, nostro gradiar limite Pl., quasi limes ad caeli aditum patet Ci., idem limes agendus erit O. isto pot bo treba hoditi = po istih sredstvih bo treba posegati.

4. metaf.
a) pot, svetli, ognjeni pramen kometov in drugih nebesnih teles: tum longo limite sulcus dat lucem V., flammiferumque trahens spatioso limite crinem stella micat O., bolis vero perpetua ardens longiorem trahit limitem Plin., sectus in obliquum est lato curvamine limes O. živalski krog, zodiak, l. curvus O. mavrica.
b) struga: l. aquarum O., solito dum flumina currant limite O., haec lympha puellis avia secreti limitis una fluit Pr.
c) žila, črta na dragulju: nigram materiam distinguente limite albo Plin.
d) limites circi prehodi med sedeži v cirkusu: Tert.

līmināris -e (līmen) prážen, pragóven (iz subst. prag): trabes Vitr. nadpražniki, tramovi (preklade) nad vrati; metaf.: pagina l. Aug. sprednja stran.

līmitrophus 3 (hibrid. iz līmes in gr. τρέφω) „mejoréjen“, mejo vzdržujoč: limitrophi fundi Cod. Th., Cod. I. = limitanei agri obmejnim častnikom in vojakom (graničarjem) za preživljanje podeljena zemljišča (gl. tudi līmitāneus).

Limnā(t)ē -ēs, f (iz λίμνη jezero) Limná(t)a = „Jezerka“, rečna nimfa, Gangesova hči: erat Indus Athis, quem flumine Gange edita Limnaee vitreis peperisse sub undis creditur O.

Limnātis -idis, f (Λιμνᾶτις, dor. nam. Λιμνῆτις iz λίμνη jezero) Limnátida = „ Jezerka“, bogočastno ime Diane, zaščitnice ribičev: T.

limpio čist, snažen, brezmadežen, čeden; neprisiljen; brez drevja

limpio de manos nepodkupljiv, pošten
verdad pura y limpia čista resnica
estar limpio nobene besede (o tem) ne vedeti
en limpio neto (znesek)
copia en limpio čistopis
acabar a bocado limpio spopasti se
acabar a trastazo limpio do pretepa priti, v pretep se sprevreči
poner (sacar) en limpio na čisto (pre)pisati; jasno dokazati
quedar limpio ves denar zaigrati
queda en limpio que jasno je, da
sacar en limpio spoznati, jasno (u)videti; slediti (de iz)
jugar limpio pošteno igrati