Franja

remplaçant, e [rɑ̃plasɑ̃, t] adjectif namestniški; masculin, féminin namestnik, -ica

instituteur masculin remplaçant pomožni učitelj
se chercher un remplaçant poiskati si namestnika
à titre de remplaçant kot namestnik

remuer [rəmüe] verbe transitif premikati, premakniti; gibati; premestiti (pohištvo); premešati, tresti, stresti, pretresati; prekopati; premetati; razburiti, ganiti; ventilirati (vprašanje); verbe intransitif premikati se, premakniti se; ganiti se; majati se; povzročati nemir

se remuer premakniti se; potruditi se (en faveur de quelqu'un za koga)
remuer l'âme, son auditoire ganiti dušo, svoje poslušalce
remuer le blé prevejati žito
remuer la bile (u)jeziti
remuer ciel et terre napeti vse sile, uporabiti vsa sredstva
remuer le champ prekopati njivo
remuer les oreilles migati z ušesi
remuer la queue mahati z repom
remuer de vieux souvenirs obujati stare spomine
remuer l'ordure, la boue govoriti, ukvarjati se s škandali
remuer l'or à la pelle, de l'argent, des millions biti zelo bogat, delati velike kupčije
(figuré) ton nez remue! lažeš!
cet enfant remue continuellement ta otrok ni nikoli pri miru
ne (pouvoir) remuer ni pied ni patte ne se (moči) ganiti
remuer la salade premešati solato
il s'est beaucoup remué pour cette affaire dal si je mnogo truda s to zadevo

re-murmurō -āre (re in murmurāre) nazaj ali proti šumeti, mrmrati, šepetati

1. intr. (sc. ubi) nec fracta remurmurat unda V. kjer neodbito valovje šumi nazaj (= kjer ni kleči), pinus nulli spoliata remurmurat aurae Stat.

2. trans. pren. ugovarjajoče, v ugovor mrmrati, šepetati, šumljati: si quis quid remurmurat aut deprecatur Fr.

rencontrer [rɑ̃kɔ̃tre] verbe transitif srečati (tudi sport), naleteti na, zadeti ob; dobiti pod roke

se rencontrer srečati se, sniti se, sestati se, seznaniti se; trčiti; stekati se (dve reki); figuré najti se, dogoditi se, primeriti se; spopasti se, dvobojevati se; figuré biti istega mnenja
rencontrer des difficultés naleteti na težave
il a rencontré fortuitement un ami slučajno je srečal nekega prijatelja
rencontrer juste zadeti žebljico na glavico, dobro pogoditi
rencontrer de l'oppasition, de l'incompréhension naleteti na nasprotovanje (odpor), na nerazumevanje
cela ne se rencontre pas tous les fours to se ne sreča, dogaja vsak dan
son regard rencontra le mien najina pogleda sta se srečala, spogledala sva se
il recula et rencontra le mur umaknil se je nazaj in zadel ob zid
notre projet a rencontré une violente opposition naš predlog je naletel na hud odpor
deux voitures se sont rencontrées à un croisement dva avtomobila sta trčila na križišču
les grands esprits se rencontrent veliki duhovi imajo iste ideje
nous nous sommes, déjà rencontrés midva (mi) sva (smo) se že srečala (srečali), se že seznanila (seznanili)
s'il se rencontrait des obstacles imprévus če bi se pojavile nepredvidene zapreke
il n'y a que les montagnes qui ne se rencontrent pas (figuré) že nanese, da se srečajo najbolj oddaljene si osebe

rend^* [rend]

1. prehodni glagol
trgati, odtrgati, strgati, raztrgati; (raz)cepiti, (raz)klati (les)
figurativno (raz)cepiti, pretresti, omajati, predreti, prelomiti, razklati, preklati

2. neprehodni glagol
raztrgati se, strgati se, (raz)cepiti se, razpóčiti se, póčiti

to rend apart (asunder, in pieces) raztrgati na kose
to rend from s.o. iztrgati komu
his heart was rent with grief srce se mu je trgalo od žalosti
my mind was rent by doubts mučili so me dvomi
to rend one's hair lase si puliti
they rent the air with their cheers njihovi klici so trgali, pretresali zrak
to turn and rend s.o. nepričakovano koga napasti s psovkami, z zmerjanjem

rēndere^*

A) v. tr. (pres. rēndo)

1. vrniti, vračati:
bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
rendere conto obrazložiti
rendersi conto di qcs. zavedati se česa
rendere grazie zahvaliti se
rendere lode pohvaliti
rendere omaggio, onore pokloniti se
rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
rendere testimonianza pričati

2. prinesti, donašati; biti donosen:
un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
rendere parola per parola dobesedno prevajati
rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

4. narediti, napraviti:
la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
rendere schiavo zasužnjti

5. dihniti:
rendere l'ultimo respiro izdihniti

B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

1. izpasti, izkazati se:
rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

2. pokazati se, postati, postajati:
l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen

rengagé, e [rɑ̃gaže] adjectif znova vzet v službo, znova angažiran

sous-officier masculin rengagé ponovno angažiran podčastnik; masculin vojak, ki si pogodbeno podaljša vojaško službo

rennen (rannte, gerannt) teči, dirjati, beginnen: steči, weg: oddirjati; dauernd (ins Kino/zum Arzt) rennen stalno letati/tekati (v kino/k zdravniku); jemanden über den Haufen rennen prekucniti/podreti na tla; sich die Füße wund rennen obrusiti si pete; an/gegen etwas rennen zaleteti se v, figurativ zaleteti/zaletavati se v; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; einen Gegenstand in etwas: zadreti v (sich si)

renom [rənɔ̃] masculin sloves; ugled, dobro ime ali glas; renomé

un bon, un mauvais renom dober, slab sloves
grand renom, renom éclatant velik sloves, slava
les cafés en renom slovite kavarne
acquérir du renom pridobiti si sloves
avoir du renom sloveti

renòmē -èa m (fr. renommée) renome, sloves, glas, ugled: steći renome pridobiti si ugled

renomé renown

pridobiti si renomé to win renown

renouer [rənue] verbe transitif zopet zavozlati, napraviti vozel; zopet zavezati; obnoviti (stike, zveze); verbe intransitif obnoviti zveze, stike

(avec s) renouer sa cravate, ses lacets de chaussures zopet si zavezati kravato, vezalke pri obutvi
renouer la conversation, une alliance zopet začeti pogovor, obnoviti zavezništvo, zvezo
renouer avec un ami après une brouille zopet imeti stike s prijateljem po sporu
renouer avec une mode, un usage oživiti neko modo, običaj

renouveler [rənuvle] verbe transitif obnoviti; osvežiti; (zopet) izpopolniti (zalogo); ponoviti; juridique, commerce obnoviti, podaljšati; oživiti

se renouveler obnoviti se; znova se začeti
renouveler un contrat, un passeport obnoviti, podaljšati pogodbo, potni list
renouveler un exploit ponoviti podvig
renouveler son stock obnoviti si zalogo
renouveler le personnel d'une entreprise osvežiti, obnoviti osebje v podjetju
renouveler le souvenir de quelqu'un osvežiti spomin na koga
renouveler une douleur (zopet) oživiti bolečino
se renouveler à la mémoire de quelqu'un spet priti komu v spomin
la même scène se renouvelle isti prizor se ponavlja
que ça ne se renouvelle pas! da se to večne ponovi, ne zgodi! (grožnja)

rentrer [rɑ̃tre] verbe intransitif vrniti se, vračati se, iti (domov); iti noter; (zopet) vstopiti; théâtre zopet nastopiti; spadati (dans k); uskočiti se (tkanina); dotekati (denar); zaleteti sev (avto); verbe transitif spraviti, prinesti (domov); zadržati, potlačiti (solze); vdeti (nit)

rentrer son argent dobiti nazaj svoj denar
rentrer le bétail gnati živino domov (s paše)
rentrer chez soi iti, vrniti se domov
les classes rentrent šola se zopet začenja
rentrer dans sa coquille previdno se umakniti iz riskantnega položaja; utihniti, molčati zaradi groženj
rentrer en correspondance avec quelqu'un zopet si s kom dopisovati
faire rentrer l'argent izterjati denar
faire rentrer quelque chose dans la tête vbiti v glavo
rentrer dans la danse (figuré) vrniti se k stari dejavnosti, k stari zadevi
rentrer dans ses droits priti zopet do svojih pravic
rentrer en fonction zopet nastopiti funkcijo, službo
rentrer dans ses frais priti na svoj račun
rentrer ses grif (figuré) postati manj bojevit
rentrer en fureur zopet pobesneti
rentrer une jupe skrajšati krilo
rentrer sa colère, ses larmes požreti jezo, zadrževati solze
rentrer dans les bonnes grâces de quelqu'un priti zopet v milost pri kom
rentrer la récolte spraviti pridelek, letino (pod streho)
rentrer dans son bon sens priti spet k pameti, spametovati se
il a voulu lui rentrer dedans (familier) hotel je planiti nanj
rentrer en soi-même iti vase
cela rentre dans vos préoccupations to je vaša skrb
rentrer dans le sufet, dans la question vrniti se k témi, k vprašanju
les jambes me rentrent dans le corps strašansko sem truden
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)
rentrer sa voiture au garage spraviti avto v garažo

reor, rērī, ratus sum (iz *rēi̯or postaviti v red, postaviti v plasteh, kor. *ar-, *are- ali *rē-; prim. gr. ἀραρίσκω, stvnem. garēdan paziti na, misliti na, got. urrēdan soditi, stvnem. rātan = nem. raten, stvnem. redja odgovor, govor, got. rathjan šteti, rathis = lat. ratio število, račun) na razumski osnovi, na osnovi preračunavanja, sklepanja pri sebi ugotavljati, računati, metaf. misliti, meniti, domnevati, soditi, smatrati: Ci., Q. idr., consul optumum factu ratus noctem quae instabat antecapere S.; z ACI: L. idr., hoc servi esse officium reor Pl., rentur eos esse, quales se ipsi velint Ci., non equidem insector delendave carmina Livi esse reor H.; z dvojnim acc.: omnia potiora fide Iugurthae rebatur S.; abs. kot vrinjeni stavek: nam, reor, nullus Ci. — Od tod adj. pt. pf. ratus 3

1. preračunan, izračunan, poseb. v zvezi: pro rata parte po nekem (gotovem) razmerju, v določenem (so)razmerju, sorazmerno: Ci. idr., militibus quaterna iugera pollicetur et pro rata parte centurionibus C., tudi samo: pro rata L. idr. = pro rata portione Plin. ali secundum ratam partem Vitr.

2. (trdno) določen, odrejen, trden, utrjen, stalen, stanovit(en), gotov: astrorum rati immutabilesque cursus Ci., ratum tempus Ci., rata vita manet V.

3. veljaven, zagotovljen, zajamčen, potrjen, resničen, nedvomen, gotov, veljaven, pravnoveljaven, pravnomočen (gr. κύριος; naspr. irritus, vanus): ea, si leges irritas feceritis, rata esse non possunt Ci., id iussum ratum ac firmum futurum Ci., ut amicitia societasque in aeternum rata sint T., ratissima beneficia Ca.; pesn.: rata sint visa sua precatur O. da se uresničijo = ebrietas spes iubet esse ratas H. = fac rata vata patris Mart.; rem ratam facere (habere, ducere) Ci., L. spoznati (imeti) za veljavno, odobriti, potrditi, aliquid mihi ratum est Ci. privolil sem v kaj (na kaj), odobril sem (kaj), potrdil sem (kaj), idque ratum (sc. esse) adnuit V. je to potrdil; subst.: cavere de rato Paul. potrditev, potrdilo; poznolat. rato habere, rato fieri Eccl.

4. o osebah odločen, srčen, pogumen: potitur ratus Romulus praedam Enn.

Opomba: Reor v pass. pomenu: Prisc. Ta nepopolni glag. se poleg pt. pf. ratus uporablja zgolj v pesništvu in visoki prozi in še tu večinoma le v pt. pf., ind. pr. in impf.; nedokazljiv je npr. pt. pr. in cj. impf. Pomni obl. rēre V. = reris, rebare V. = rebaris.

re-parcō (repercō) -ere, repercī (re in parcere) varčevati, štediti s čim, vzdrž(ev)ati se česa: utinam a principio rei item parsisses meae ut nunc repercis saviis Pl., fac, oro te et obsecro, domine, quod tuo egregio ingenio decet, temperes et reparcas Fr., istius muneris operam non reparcam Symm.; z inf.: scilicet ex nulla facere id si parte reparcent Lucr.

reparo moški spol popravilo, reparatura; prezidava; pomoč; opazitev; obotavljanje, pomislek, dvom; graja, ukor; pariranje (pri mečevanju)

poner en reparo (fig) zadeti ob, spotakniti se ob; izreči pomislek, imeti ugovore
tengo reparo en (ali me da reparo) entrar ne upam si vstopiti
no tengo reparo de decirlo ne skrivam tega
sin reparo alg. brez nadaljnjega

répartir [repartir] verbe transitif razdeliti (entre med)

se répartir razdeliti si, razdeliti se
répartir une somme entre plusieurs personnes razdeliti vsoto med več oseb
répartir un programme sur plusieurs années razdeliti, razporediti program na več let
les ouvriers se sont réparti le travail delavci so si razdelili delo

re-pendō -ere -pendī -pēnsum (re in pendere)

1. nazaj (od)tehtati, zopet (znova, spet) odtehtati (odtehtavati), z isto težo (mero) (v isti teži, meri) zopet (znova, spet) da(ja)ti, vrniti (vračati): rependere pensa O., Pr. odtehtano prejo.

2. odtehtati (odtehtavati), odmeriti (odmerjati), izplačati (izplačevati): Plin., Stat., Val. Max., rependere aurum pro capite Ci. odtehta(va)ti zlato za glavo = z zlatom odtehtati glavo = caput auro Vell.; pesn.: miles repensus auro H. odkupljen za drag denar, captivam manum ductore rependere Sil. rešiti.

3. metaf.
a) vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati), plačati (plačevati), poplačati (poplačevati): T., Ph., Stat. idr., gratia facto nulla rependatur O., rependere pretium vitae Pr., vices Pr., S. isto z istim, tako odmeriti, kakor se je komu merilo, milo za drago, si magna rependam V. če povrnem veliko z velikim = dobroto bogato povrnem, hac vitam servatae dote rependis? O. rešitev življenja, beneficia iniuriis Sen. ph. vrnem.
b) odtehtati (odtehtavati) = zopet poravnati (poravnavati), nadomestiti (nadomeščati), kaznovati: Plin. iun., Val. Fl. idr., damna formae ingenio O., poenas pares sceleribus Sen. tr. (u)trpeti kazen, kaznovati se, culpam culpā O. poravnati, maestam noctem Stat. maščevati, fatis contraria fata V.
c) duševno, v duhu (pre)tehtati = pretehtati (pretehtavati), preudariti (preudarjati), razmisliti (razmišljati), premisliti (premišljati, premišljevati) kaj, o čem: facta Cl.

repensar [-ie-] še enkrat premisliti

pensar y repensar sem in tja tuhtati
repensarse premisliti si