Franja

Zadetki iskanja

  • mêdved (-éda) m

    1. zool. orso:
    medved brunda, hlača, lomasti l'orso bramisce (grugnisce), arranca, avanza strepitando
    lov na medveda caccia all'orso
    močan kot medved forte come un toro
    črni medved (baribal) orso americano, baribal (Enarctos americanus)
    rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
    beli medved orso bianco (Tlalarctos maritimus)
    bambusni medved (orjaški panda) orso del bambù, panda gigante (Ailuropoda melanoleuca)
    sivi medved orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
    malajski medved orso malese (Helarctos malaianus)

    2. pren. (okoren, dobrodušen človek) orso; pren.
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    inter. tristo (kosmatih) medvedov! per mille diavoli!
    astr. Mali medved, Veliki medved Orsa Minore, Orsa Maggiore
    zool. morski medved arctocefalo (Arctocephalus)
    film. zlati medved Orso d'oro

    3. pren. ekon. ribassista
  • mêdved zool oso m

    beli (rjavi, morski) medved oso blanco (común, marítimo)
    Veliki (Mali) medved (astr) la Osa Mayor (Menor)
    lov na medvede caza f del oso
    lovec na medvede cazador m de osos
    močan kot medved fuerte como un toro; hercúleo
  • méfiance [mefjɑ̃s] féminin nezaupanje, nezaupljivost, sum, sumničenje

    avoir, éprouver de la méfiance à l'égard de quelqu'un imeti nezaupanje do koga, ne zaupati komu
    dissiper la méfiance razpršiti nezaupanje
    éveiller la méfiance zbuditi sum
    méfiance est mère de sûreté (proverbe) previdnost je mati modrosti
  • mégarde [megard] féminin

    par mégarde po, iz nepazljivosti, pomotoma, nehote
    briser un vase par mégarde po nepazljivosti razbiti vazo
    entrer par mégarde dans la cuisine pomotoma stopiti v kuhinjo
  • meglà (-è, mègla -e) f

    1. nebbia; foschia; caligine:
    po dolini se valijo, vlečejo megle sulla valle si stende una densa coltre di nebbia
    debela, gosta megla nebbia fitta
    redka megla nebbia leggera, nebbiolina
    megla prahu nebbia di polvere
    pas megle banco di nebbia
    nepredirna megla cortina di nebbia

    2. pren. nebbia:
    megla nevednosti la nebbia dell'ignoranza
    zdrsniti v meglo nezavesti cadere nella nebbia dell'incoscienza
    megla se mi dela pred očmi mi sento mancare
    pren. biti zavit v meglo essere avvolto dalla nebbia (dei secoli), non essere ancora studiato
    vleči se kot megla trascinarsi
    spominjati se česa kakor v megli ricordarsi di qcs. nebulosamente
    meteor. inverzna megla nebbia per inversione
    nizka, visoka megla nebbia bassa, alta
    navt. rog za meglo sirena da nebbia
    voj. umetna megla nebbia artificiale
  • meglà niebla f ; (na morju) bruma f

    gosta (redka, vlažna, umetna) megla niebla espasa (ligera, húmeda, artificial)
    nizka megla neblina f
    zavit v meglo envuelto en (ali por) la niebla
    pršenje iz megle llovizna f
    signal (sirena) za meglo señal f (sirena f) de niebla
    megla je hace niebla, hay niebla
    megla se dviga (se razprši) la niebla se levanta (se disipa)
  • meglén nébuleux, nuageux, brumeux ; figurativno vague, fumeux, obscur

    megleno vreme temps moški spol brumeux (ali de brouillard)
    megleno je il fait (ali il y a) du brouillard (ali de la brume), il brume, le temps est brumeux
  • mēglio

    A) avv.

    1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
    sentirsi meglio bolje se počutiti
    cambiare in meglio poboljšati se
    andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
    vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes

    2. laže, jasneje

    3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
    oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
    faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem

    B) agg. invar. boljši:
    la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
    la camera meglio najboljša soba
    alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo

    C) m invar. najboljše:
    fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
    al meglio na najboljši način
    nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
    per il meglio najbolje, najlepše
    speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
    per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro

    Č) f invar. najboljše:
    avere la meglio (su) zmagati, premagati
  • meglíti se

    megli se il fait du brouillard (ali de la brume), il brume, le temps devient brumeux
  • méh (-a) m

    1. mantice (del fabbro, dell'organo)

    2. šalj. fisarmonica:
    nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica

    3. star. (duda) zampogna, cornamusa

    4. otre:
    meh vina otre di vino
    pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
    vulg. razparati komu meh sventrare uno
    pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
    pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
    imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
    delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
    sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
    goniti meh tirare, menare il mantice
    fot. kamera na meh camera a soffietto
    čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
    anat. ledvični meh bacinetto renale
    zool. pljučni meh sacco aereo
    teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
    PREGOVORI:
    prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • mehák blando; muelle; suave ; (kruh, meso, sadje) tierno ; (klobuk) flexible ; (ovratnik) blando ; (lasje) sedoso ; (voda) delgado, fino ; (železo) dulce

    mehko (kuhano) jajce huevo m pasado por agua
    mehak les madera f blanda
    mehak kot puh muy blando, mullido
    mehak kot vosek blando como la cera
  • mehanizácija mécanisation ženski spol

    mehanizacija dela (proizvodnje) mécanisation du travail (de la production)
    mehanizacija kmetijstva mécanisation agricole (ali de l'agriculture)
  • mehánski mécanique

    mehanski ekvivalent toplote équivalent moški spol mécanique de la chaleur
    (filozofija) mehanski materializem matérialisme moški spol mécanique
    mehanska obdelava traitement moški spol mécanique
  • mehčáti (-ám)

    A) imperf. ➞ zmehčati

    1. rammollire; ammorbidire; frollare:
    sonce mehča asfalt il sole rammollisce l'asfalto
    mazilo mehča kožo la pomata ammorbidisce la pelle

    2. pren. ammorbidire, addolcire; dolcificare:
    lirični opisi pokrajine mehčajo mračnost romana il tono cupo, lugubre del romanzo è addolcito da descrizioni liriche del paesaggio
    lingv. mehčati soglasnik palatalizzare la consonante
    kem. mehčati vodo dolcificare l'acqua
    pren. možgani se mu mehčajo ha il cervello rammollito

    B) mehčáti se (-am se) imperf. refl. ammorbidirsi; rammollirsi; rinvenire
  • mêhek, mehák mou (molle ženski spol ) ; (kruh, jajce) mollet ; (postelja) moelleux, doux, douillet ; (meso) tendre ; (koža, roka) délicat ; (sadje) fondant ; (ovratnik) souple ; (čustvo, srce) tendre, sensible

    mehko kuhano jajce œuf moški spol à la coque (ali mollet)
    mehek, mehak kot svila soyeux, doux comme la soie
    mehek, mehak kot žamet velouté, doux comme le velours
  • mêhek (-hka -o)

    A) adj.

    1. molle, tenero, soffice, morbido:
    mehek sneg neve molle
    mehka blazina cuscino soffice, morbido
    mehek svinčnik matita tenera
    mehki lasje capelli morbidi

    2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
    mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

    3. lieve; caldo:
    mehek stisk roke una lieve stretta di mano
    mehke pastelne barve morbidi colori pastello

    4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

    5. pren. benevolo, affabile, cordiale

    6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
    mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
    šport. mehka igra gioco morbido
    iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
    imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
    imeti mehko srce avere un cuore tenero
    do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
    bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
    fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
    gastr. mehka moka farina macinata fine
    bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
    kem. mehka voda acqua dolce
    metal. mehke kovine metalli dolci
    kor. mehki copatki scarpette da ballo
    med. mehki čankar ulcera molle
    les. mehek les legno dolce
    metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
    fot. mehek negativ negativa sfocata
    agr. mehki sir formaggio tenero
    um. mehki slog gotico fiorito
    lingv. mehki soglasnik palatale
    mehki svinec piombo dolce
    anat. mehko nebo palato molle
    mehko vino vinello
    metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
    tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
    obl. mehek klobuk lobbia
    anat. mehka možganska opna pia madre
    gastr. mehki kravji sir provatura

    B) mêhki (-a -o) m, f, n
    kuhati (kostanj)
    do mehkega scuocere
    gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
    lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
    pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
    hoditi po mehkem camminare sul morbido
  • mehúr (milni, vodni, zračni) bulle ženski spol (de savon, d'eau, d'air) ; (kožni, vodni) medicina ampoule ženski spol, familiarno cloque ženski spol

    sečni mehur (anatomija) vessie ženski spol
    plavalni, ribji mehur (zoologija) vessie natatoire (du poisson)
    mehur za tobak blague ženski spol à tabac
    žolčni mehur (anatomija) vésicule ženski spol biliaire
    vnetje mehurja inflammation ženski spol de la vessie, cystite ženski spol
    delati milne mehurje faire des bulles de savon (avec un chalumeau)
  • meilleur, e [mɛjœr] adjectif boljši

    le (la) meilleur(e) najboljši, -a; masculin (kar je) najboljše
    de meilleure heure bolj zgodaj
    meilleur marché ceneje
    mes meilleurs remerciements! najlepša hvala!
    la meilleure partie glavni del
    mes meilleurs vœux, mes souhaits les meilleurs moje najboljše želje, voščila!
    une femme du meilleur monde ženska iz višje družbe, elite
    il fait meilleur boljše vreme je
    le plus tôt sera le meilleur čim ptej tem bolje
    prendre le meilleur sur quelqu'un (sport) prekositi, premagati koga
    rendre meilleur izboljšati
  • mêja limite ženski spol , borne ženski spol , frontière ženski spol , bord moški spol , lisière ženski spol ; (državna) frontière ženski spol , confins moški spol množine

    jezikovna meja frontière linguistique
    starostna meja limite ženski spol d'âge, âge moški spol de la retraite
    živa meja haie ženski spol (vive)
    na meji à la frontière
    postaviti meje mettre des bornes, imposer des limites, limiter quelque chose
    prekoračiti mejo passer (ali franchir) la frontière
    prekoračiti meje (figurativno) dépasser les bornes (ali les limites)
    vse ima svoje meje il y a une limite à tout
  • mêja (-e) f

    1. frontiera, confine, termine:
    državna, občinska meja confine di Stato, comunale
    meje po katastrski mapi confini catastali
    meje igrišča i confini del campo
    jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
    prestopiti mejo varcare la frontiera

    2. (področje, območje) confine; area

    3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
    starostna meja limiti d'età
    poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività

    4.
    živa meja siepe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
    presegati vse meje superare ogni limite
    biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
    biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
    iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
    datumska meja fuso orario
    drevesna meja limite della vegetazione arborea
    meja elastičnosti limite di elasticità