Franja

kêc kéca m, mn. kéčevi (madž. kétszem)
1. as: kec pik, karo, srce; gledati u -a = češljati -a kvartati; upali ti kec uspelo ti je, imel si srečo
2. zadnji plesalec v kolu: nikad ne vidjeh veselijeg -a

kér because

kér (pač) as, since
ni mogel priti, kér je bil bolan he could not come because he was ill
kér je deževalo, nismo šli na pot as it was raining, we did not start
kér se ti ne ljubi iti, lahko ostaneš doma as you don't feel like coming, you can stay at home
kér mi (že, pač) ne verjameš... since you don't believe me...
kér ni nič boljšega for want of something better

ki (oziralni zaimek) qui

tisti, ki celui qui
ti, ki veš toi qui sais
bil je prvi, ki il fut le premier qui (ali à + inf.)
človek, ki o njem govoriš l'homme dont tu parles
dekle, ki sem z njo govoril la fille à qui (ali laquelle) j'ai parlé
govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš tu parles de choses que tu ne connais pas

ki que, quien , pl quienes; el (la) cual

tisti(a), ki el (la) que, pl los (las) que
ti, ki veš tú que lo sabes
stvari, ki se često dogajajo cosas que ocurren a menudo
on je bil prvi, ki je to dosegel él fue el primero que lo consiguió
človek, ki o njem govoriš el hombre del cual estás hablando
dekle, ki sem z njo govoril la muchacha con quien (ali con la cual) hablé

kick² [kik]

1. neprehodni glagol
brcati, ritati
pogovorno braniti se, upirati se (at, against)
godrnjati, ugovarjati, pritoževati se (about)
odskočiti, nazaj udariti (puška); visoko leteti (žoga)
ameriško, sleng umreti

2. prehodni glagol
brcniti; streljati (na gol); nazaj udariti, poriniti; pognati, priganjati

to be kicked out of a job biti vržen iz službe
to kick the beam biti malo pomemben
to make s.o. kick the beam izpodriniti koga
to kick back vrniti milo za drago; ameriško, sleng plačati podkupnino
sleng to kick the bucket umreti
sleng to kick to it umreti
to kick s.o. downstairs koga ven vreči, vreči koga po stopnicah
to kick s.o. upstairs odpustiti koga iz službe in dati v zameno časten naslov
to kick down the ladder pozabiti na ljudi, ki so ti pomagali naprej
to kick up dust dvigniti prah
to kick one's heels nestrpno čakati, zapravljati čas z brezplodnim čakanjem
to kick against the pricks zaman se upirati
to kick riot (ali noise, row) razburkati duhove
to kick over the traces iz ojnic skakati
to kick the wind (ali clouds) biti obešen

kindly² [káindli] prislov
prijazno, dobrotljivo, dobrohotno, naklonjeno, prisrčno

to take kindly to vzljubiti, naklonjeno sprejeti
I would take it kindly of you if bil bi ti zelo hvaležen, če
would you kindly (tell me the time) (vljudno vprašanje) bi bili tako prijazni, da
kindly let me know bodi tako prijazen in me obvesti
we thank you kindly prisrčno se vam zahvaljujemo
would you kindly shut up bi prosim utihnil

kjé adv.

1. dove:
kje neki tiči? dove mai è finito?

2. kje še, kje že pren. dove (mai):
kje je še novo leto! dov'è ancora l'anno nuovo

3. pren. kje neki, kje pa (za izražanje močnega začudenja, zanikanja) macché, neanche per idea, nient'affatto:
ali se res možiš? Kje pa! è vero che ti sposi? Macché!

4. da qualche parte, in qualche luogo:
moral se je kje ustaviti ha dovuto, per forza, fermarsi da qualche parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove si ha la testa, dove battere la testa
le kje imaš oči? ma dove hai gli occhi? ma che sei cieco?
kje smo že ostali? dove eravamo rimasti?
kje vse sem že spraševal l'ho chiesto in tanti luoghi
kje je kaj indice, sommario (del libro)

kjerkóli

A) adv. dovunque

B) konj. dovunque:
kjerkoli se ustaviš, povsod ga najdeš lo trovi dovunque ti fermi

kmálu soon, (v kratkem) shortly; before long; early; presently

bom kmálu nazaj I'll be back soon
kmálu po moji vrnitvi soon after my return
knjiga bo kmálu izšla the book will be published shortly, the book will be out soon
kmálu se vrni! come back soon!
kmálu bom prejel pismo I'll receive a letter shortly
ti bi kmálu to obžaloval you'd soon regret it
kmálu bi bil padel I nearly (ali almost) fell
ne boš tako kmálu našel boljšega prijatelja! you won't find a better friend in a month of Sundays!
kmálu nato, kmálu potem soon afterwards
kar najbolj kmálu (čim prej) as soon as possible, at your earliest convenience

know^*2 [nóu]

1. prehodni glagol
vedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti (from)

2. neprehodni glagol
vedeti (of za, o)
spoznati se (about na)

to know one's bussiness; ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čem
to be known to biti komu znan
to be known as biti znan po čem
I know better than to nisem tako neumen, da bi
to know by heart znati na pamet
to know by sight poznati na videz
to know one from the other razločiti med dvema, razpoznati
to know a hawk from a handsaw biti dovolj bister
don't know him from Adam nimam pojma, kdo je
to get (ali come) to know spoznati, zvedeti
to let s.o. know sporočiti komu
to make known razglasiti, oznaniti
to make o.s. known to predstaviti se komu, seznaniti se s kom
to know one's own mind vedeti, kaj hočeš, ne omahovati
not to know what to make of a thing ne razumeti česa, ne znati si česa razložiti
not that I know ne da bi vedel, kolikor je meni znano ne
to know one's place vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprej
to know one's way around znajti se, spoznati se
to know which side one's bread is buttered vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristi
to know from a bull's foot znati razlikovati, znati ločiti
before you know where you are hipoma, preden se zaveš
don't I know it! pa še kako to vem!
he wouldn't know (that) težko, da bi vedel, ne more vedeti
I would have you know that rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnil
I have never known him to lie kolikor jaz vem, ni nikoli lagal
after I first knew him potem ko sem ga spoznal
he has known better days doživel je že boljše čase
I know of s.o. who vem za nekoga, ki
pogovorno not that I know of ne da bi vedel
pogovorno do (ali don't) you know? ali ni res?

ko when; as; (= če) if, in case of, in the event of; (= kot, kakor) than; as

ko ne bi bilo tega »ko« if ifs and ans were pots and pans
šli bomo, ko boste pripravljeni we shall start when you are ready
to boš naredil, ko bo prepozno you'll do it when it's too late
strese me, ko samo pomislim na to I shudder even to think of it
ko ga človek samo vidi, bi mislil, da... if you only saw him, you'd think that...
aretirali so ga, ko je odhajal iz hiše he was arrested as he was leaving his house
močnejši sem kot ti I am stronger than you
več ko ima, več hoče imeti the more he has the more he wants

kônčno adv.

1. infine:
prvi si ti, potem pride on in končno še jaz prima vieni tu, poi lui e infine io

2. (nazadnje) finalmente

3. pren. in fin dei conti

kônec² (-nca)

A) m

1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire

2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

B) kônec prep.

1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!

konj¹ [ô] moški spol (-a …)

1. das Pferd; das [Roß] Ross, zdelan: der Gaul (delovni Ackergaul); -pferd (čistokrven Rassepferd, dirkalni Rennpferd, divji Wildpferd, dresurni Dressurpferd, gugalni Schaukelpferd, jahalni Reitpferd, za preskakovanje ovir Springpferd, mrzlokrven Kaltblutpferd, notranji v vpregi Sattelpferd, ojnični Stangenpferd, paradni Paradepferd, toplokrvni Warmblutpferd, tovorni Lastpferd, za tovorjenje Saumpferd, vlečni Zugpferd, vnanji/desni v vpregi Handpferd, vprežni Wagenpferd, Zugpferd); po barvi: bel: der Schimmel, rdečkast der Fuchs, črn der Rappe, pisan der Schecke
trojanski konj Trojanisches Pferd

2. živalstvo, zoologija das Pferd (divji das Wildpferd, Przewalskega das Przewalski-Pferd)

3. psovka: Trampeltier (ti konj! du Trampeltier!)
|
… konja/konj/za konje Pferde-
(menjava der Pferdewechsel, reja die Pferdehaltung, vzreja die Pferdezucht, hlev der Pferdestall)
za dolžino konja um eine Pferdelänge
lovstvo lov na konjih die Parforcejagd, die Reitjagd
zajahati konja aufsitzen
sedeti na konju zu Pferde sitzen
na konju zu Pferde, policija ipd.: beritten
akrobat na konju der Kunstreiter
voziti: z enim konjem/dvema konjema/štirimi konji einspännig/zweispännig/vierspännig
delati kot konj wie ein Pferd
figurativno beseda ni konj Fragen steht jedem frei
figurativno princ na belem konju der Märchenprinz
figurativno biti na konju Oberwasser haben
figurativno staviti na napačnega konja aufs falsche Pferd setzen
figurativno prigovarjati komu kot bolnemu konju (jemandem) wie einem lahmen Gaul zureden
podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul

kȍnj kònja m, mn. kònji
1. konj: arapski, bosanski konj; teretni, jahaći, trkaći konj; konj sedlanik; čistokrvni, punokrvni konj; trojanski konj; biti na -u; sići s konja na magarca; darovanu se konju ne gleda u zube; gospodareve oči konja goje gospodarjeva skrbnost se pozna konju; govoriti s konja govoriti ostro, strogo; i konj od sto dukata posrne tudi najpametnejšemu spodleti; i ja imam konja za trku nisem slabši kot ti; raditi kao konj garati ko konj
2. konj: konj u šahu; gimnastički konj sa hvataljkama
3. konjska moč: motor od sto konja
4. kobilica na violini
5. nilski konj zool. nilski povodni konj, Hippopotamus amphibius

konvenírati to suit; to fit; to be suitable (for); to be appropriate (for)

ta klima mi ne konvenira this climate does not suit me
kar enemu konvenira, drugemu ne (figurativno) one man's meat is another man's poison
pridi jutri, če ti konvenira come tomorrow if that suits you
bi ti konveniralo, da bi se sešla ob...? would it be convenient for you to meet me at...?

konvenírati convenir

ti konvenira jutri? ¿te conviene mañana?

korístiti to be useful (ali of use, of service); to serve; to be profitable (ali advantageous), to prove efficient (ali effective); to be good (for); arhaično to avail

ne korístiti to be useless, to be of no use, to be of no good, (biti zaman) to be of little avail, to be in vain, to be fruitless (ali futile, to no purpose)
to mi nič ne koristi arhaično it avails me nothing
to lahko še kaj koristi it may still be of some use (ali of some service, serviceable)
kaj koristi (pomaga), da (če)... what use is it (ali arhaično what avails it) that (if)...
nič ne koristi it is of no use, pogovorno it's no use, arhaično it is of no avail
nikomur (to) ni koristilo nobody was any the better for it
vsa ta reč ti ne bo nič koristila all that stuff won't do you any good

kos³ [ó]
biti kos komu/čemu: (jemandem/einer Sache) gewachsen sein, fertigwerden mit
(etwas) bewältigen, schaffen
naleteti na tistega, ki ti/mu je kos seinen Meister finden

kós³

biti kós čemu to be equal to something, to be a match for something
nisem ti kós I'm not a match for you
nihče mu ni kós there is no one to match him
biti kós priliki to rise to occasin
on ni kós tej nalogi he is not equal (ali up) to this task
nisem mu kós I am no match for him
biti kós situaciji, položaju to cope with a (ali the) situation, to be equal to te situation, pogovorno to measure up to the job