Franja

vitreārius (vitrārius, vitriārius) -iī, m (vitreus) steklar, pihalec stekla, steklopihač, steklopihalec: cuperem Posidonio aliquem vitrearium ostendere, qui spiritu vitrum in habitus plurimos format Sen. ph., brac[h]ariorum, linteonum, vitrariorum, pellionum, claustrariorum, argentariorum, aurificum et ceterarum artium vectigal pulcherrimum instituit Lamp.

vōcālis -e (vōx)

1. glas imajoč, z glasom obdarjen, govoreč, oglašajoč se: Varr. idr., ne quem vocalem praeterisse videamur Ci. ki ima (dober) glas, eligeretur vocalissimus aliquis Plin. prav močnega glasu, s prav močnim glasom, nymphe O. blebetajoča, klepetajoča (o odmevu, jeki, jeku), athleta mutus … vocalis evasit Val. Max. je spregovoril, ora O. vedeževalčeva, equus Pr. = Adrastov konj, ki je vedeževal, boves Tib. govoreča, vident … saxum iudicis … vocalemque suā terram Dodonida quercu O., antra Stat. kjer se je vedeževalo.

2. zveneč, zvonek, doneč, glasen, glasovit, zvočen, blagozvočen, milozvočen, miloglasen, blagoglasen: chordae Tib., carmine vocali clarus citharaque Philammon O., Arion O. ali Orpheus H. bogat s pesmimi, pojoči, spevni, aves Plin. pojoče, ranae Plin. kvakajoče, kreketajoče, scarabaei Plin. cvrčeči, svrčeči, črič(k)ajoči, črikajoči, sonus T., Amm. zveneč, čist, jasen, poln (jaren) glas, oratio Varr., verba vocaliora Q. krepkeje zveneče, tria itaque genera … signorum, vocalia (s človeškim glasom), semivocalia (s tubo), muta Veg., quanto vocaliora sint vacua quam plena Sen. ph. Od tod subst.
a) vōcālis -is, f (sc. littera) samoglasnik, vokal: Ci., Corn., Q.
b) vōcālēs -ium, m pevci, glasbeniki, muzikanti, godci, svirači: Lamp., Sid.

3. pesn. = pesmi spodbujajoč, pesmi rojevajoč, pesmi ustvarjajoč, spevoroden, pesniški, pesemski: unda Stat. ali undae Castaliae Stat. = ki povzroči(jo), da tisti, ki iz nje (njih) pijejo, pojejo in postanejo pesniki. — Adv. vōcāliter

1. zveneče, razlegajoč(e) se: cum dicto modico secus progressus [h]ostium accedo et ianuam firmiter opp[r]essulatam pulsare vocaliter incipio Ap.

2. dobesedno, od črke do črke, po glasu in črki, po črki, po besedi: Tert.

vocō -āre -āvī -ātum (vōx)

1. brez obj. (po)klicati: nec sese dedit in conspectum, quamquam vocabam Enn., quis vocat? Plin., vin vocem huc ad te? Voca! Pl.; pren.: quo fata vocas? V. kam kličeš usodo = kaj zahtevaš od usode?, quo dura vocat Fortuna, sequamur V., qua vocat ira O., quo subita vocasset res L., quocumque vocasset defectionis spes L.; trans.
a) (z notranjim obj.) klicati: nomen viri O., Paeana voco O. kličem „Pajan“, Phaëthonta vocant O. kličejo „Faetont“; (z zunanjim obj.) (po)klicati, pozvati (pozivati), priklicati (priklicevati): suos clamore V., summā Thesea voce voco, caeruleum Tritona vocat O., nomine (po imenu) quemque vocans V., spero (sc. te) … nomine Dido saepe vocaturum V. da boš … klical Didono po imenu, da boš klical … Didonino ime, vocare comites O., pueris vocatis H., vocare concilium V., O., contionem (nam. milites ad contionem) T., senatum L. ali patres V. sklicati (sklicevati); pesn.: vocare auxilium (na pomoč) V., pugnas (na boj, v boj) V.; na vprašanje od kod?: milites ab operibus C. odpoklicati, magnam iumentorum atque hominum multitudinem ex omni provincia C.; na vprašanje kam? ali čemu?: Dumnorigem ad se vocat C., vocare milites ad arma Ci., C., N., ad concilium milites L. ali ad contionem milites L., Iust. sklicati, consul ad consilium vocavit L. je sklical vojni svèt, je sklical bojni posvet, vocare in senatum L., in templa V., in arma V., aliquem auxilio (na pomoč) T.; pren.: si te fata vocant V., nos alias hinc ad lacrimas eadem horrida belli fata vocant V. = grozna vojna usoda nas kliče od tod, da pokopljemo druge, ki so prav tako padli v boju, cornix plenā pluviam vocat improba voce V. kliče dež = naznanja dež, votis vocare imbrem V. izprositi dež, vocare zephyros V., aurae vela vocant V. sape (vetrovi) čakajo na jadra = so ugodne (primerne) za jadranje; od tod: ventis vocatis ibitis Italiam V. ko boste dobili (imeli) ugoden veter, agmine remorum ventisque vocatis V. z vsemi vesli in jadri.
b) klicati = (po)imenovati, nazvati (nazivati), nasloviti (naslavljati): quae si tu alio nomine vis vocare Ci. fr. ap. Aug., oppidum … Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo atque fossa munierunt C., extemplo cum classe profectus Leucadem ad Heraeum quod vocant naves adplicuit L. kakor ji pravijo, vocare nomina maiorum T., infantem nomine matris vocavit V., patrioque vocat de nomine mensem O.; z dvojnim acc.: Enn. ap. Varr. idr., aedificia … , quae mapalia illi vocant S., alii alios timidos vocant S., quem Romani deinde vocaverunt Inuum L., (sc. amorem) coniugium vocat V., me miserum vocares H., lapis, quem Magneta vocant patrio de nomine Graeci Lucr., Bruttiosque se ex nomine mulieris vocaverunt Iust.; v pass. imenovati se, ime biti komu: qui vocare? Ter. kako te kličejo?, kako ti je ime?, ego vocor Lyconides Pl., iam lepidus vocor Ter., fundus, qui Sabinus vocatur Ci., in porticu, quae Poecile vocatur N., patiens vocari Caesaris ultor H., sive tu Lucina probas vocari H., neu Troas fieri iubeas Teucrosque vocari V. ne daj, da bi … = ne sili jih, da bi se imenovali Tevkri.
c) ogovoriti (ogovarjati), nagovoriti (nagovarjati): sermone communi vocabat Petr.

2. occ.
a) (na pomoč) (po)klicati, pozvati (pozivati) koga (poseb. bogove), ponižno, pohlevno (po)prositi, naprositi (naprošati) koga, klicati k bogovom, bogove: vocibus (glasno) vocare Iust., levare … pauperem … vocatus atque non vocatus audit H., me voce (glasno) vocantem V., vocare deos H., deos hominesque, Lucinam O., patriosque vocavi voce deos V., voce vocans Hecaten V., magnā manes ter voce vocavi V. (poslovilni klic umrlemu), vocare cetera sidera T., auxilio vocare deos V., divos in vota V. ob zaobljubah klicati k bogovom, obljubiti (zaobljubiti se) na bogove oz. pri bogovih (po drugih: klicati bogove, naj zaužijejo zaobljubljene žrtve), fratrem … in vota vocavit V. je z (za)obljubami poklical svojega (mrtvega) brata (na pomoč), votis vocari V. z obljubami se dati pregovoriti k uslišanju prošnje (prošenj), opemque dei non cassa in vota vocavit V. prosil je božjo pomoč, da bi (za)obljube ne bile zaman (brezuspešne), vobis (sc. diis) in verba vocatis O. poklicavši vas za pričo govorjenim besedam.
b) (pred kako oblast, poseb. pred sodišče) (po)klicati, pozvati (pozivati): tribuni consulem in rostra vocari iusserunt Varr. ap. Gell., vocat te dictator L., vocare aliquem in ius, in iudicium Ci. ali ad iudicium Q., aliquem ex iure manum consertum vocare (gl. II. cōnserō).
c) (na gostijo, v goste (gosti), na obed) (po)vabiti, (po)klicati, pozvati (pozivati): si quis esum me vocat Pl., esum vocatus Ph., vocare aliquem ad cenam Ter., Ci. ep., ad prandium vulgo vocati Ci., vocare aliquem ad pocula O., deos ruris ad sacra O., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci.; samo vocare (aliquem): convivam Pl., me vocato Pl., spatium vocandi dabitur plurimum Ter. vabiti v svate, eos vocabat, quorum mores a suis non abhorrerent N., (sc. Agrippinam) vocare desiit Suet., bene vocas Pl. (tako pravi tisti, ki odkloni povabilo na obed =) hvala, ne morem sprejeti = sem že povabljen (prim.: locata est res in opera locata est Pl.).

3. metaf.
a) (prijazno) (po)klicati, pozvati (pozivati), (po)vabiti: quod me ad vitam vocas Ci. ep., quam in spem me vocas? Ci. ep. kako upanje mi daješ (vzbujaš)?, vocare servos ad libertatem L., nox fessos ad quietem vocabat L., vocat auster in altum V. vabi k odplutju (izplutju), cursus in altum vela vocat V., quo cuiusque cibus vocat atque invitat euntis Lucr., feriae, quae me ad studium vocent Ph.; pesn. z inf.: sedare sitim fluvio vocabant Lucr.; occ. (sovražno ali h kaki sovražni dejavnosti) pozvati (pozivati), (raz)dražiti, razvne(ma)ti, izzvati (izzivati), spodbuditi (spodbujati): cum hinc Aetoli, haud dubii hostes, vocarent ad bellum L., cum ipso anni tempore ad gerendum bellum vocaretur C., cantu vocat in certamina divos V., vocare populum Romanum armis T., vocare hostem V., T., voca ventos V. = skušaj jih prehiteti, illum aspice contra, qui vocat V. ki poziva na dvoboj (k dvoboju), vocare ad pugnam T., ad deditionem L.; pren.: adrogantiā vocare offensas T. prizadevati žalitve, razžaliti ali nakopa(va)ti si mržnjo.
b) (koga ali kaj kam, v kak položaj ali kako duševno stanje) spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, pripraviti (pripravljati) do česa: sanguine in corpora summa vocato O. ko je kri stopila (pridrla) na površje telesa, me ad Democritum vocas Ci. kažeš mi Demokrita, napotuješ me na Demokrita, vocare cuncta ad senatum T. dodeliti (dodeljevati) senatu, vocare aliquem ali aliquid ad calculos (gl. calculus) Val. Max., aliquid ad computationem Plin. iun. kaj (z)računati, preračunati (preračunavati), aliquem ad rationem reddendam Q. koga poklicati (vzeti) na odgovor, verba sub iudicium O. vzeti v natančen (podroben) pretres, ad poenam vocare natos V. ali caput imperii T. v strah vzeti, kaznovati, pokoriti, aliquid in periculum ac discrimen vocare Ci. spraviti (spravljati) v … , rem publicam ad exitium ali templa ad exitium et vastitatem Ci. spraviti (spravljati) v propad (in opustošenje), pogubiti (pogubljati) (in (o)pustošiti), ne te in eundem luctum vocem Ci. ep., vocare aliquem in odium, in invidiam (apud aliquem) Ci. omrziti koga (komu), narediti koga osovraženega (pri kom), vzbuditi (pri kom) sovraštvo do koga, in suspicionem Ci. osumiti, sumničiti, komu se vzbuditi sum glede koga, in crimen Ci., N. ali in culpam Q. (ob)dolžiti, (o)kriviti, carmina in novum crimen O. znova kriviti, aliquid in dubium Ci. (po)dvomiti o čem, aliquid in disceptationem ac controversiam Ci. kako stvar narediti sporno in diskutirati o njej (pregovarjati se glede nje), vocant animum in contraria curae V. skrbi vlečejo duha sem in tja, navzkrižne skrbi mučijo srce, ad integritatem maiorum spe suā hominem vocabant Ci. upali so (nadejali so se), da bo prav tako pošten kot njegovi predniki, socios in regna vocare V. pozvati kot tovariše (družnike, sodruge) v kraljestvo, hunc illum fatis … portendi generum paribusque in regna vocari auspiciis V. da ga (usoda) kliče k vladarstvu, in commune honores vocare L. narediti za skupne, vocare aliquem in partem Ci. narediti (delati) koga deležnega, (u)deležiti koga, poskrbeti, da je kdo deležen česa; z gen. (česa): in partem praedae vocare deos L. ali Iovem vocare in partem praedamque (ἑ`ν διὰ δυοῖν = in partem praedae) V., se in partem curarum ab illo vocatum T., in partem hereditatis mulieres vocatae sunt Ci. del dediščine je kot delež pripadel ženskam, del dediščine so kot delež dobile ženske; tako tudi: vocandos … in portionem muneris Ionios Iust.

vodik samostalnik
(kemijski element) ▸ hidrogénSopomenke: H
Povezane iztočnice: ekonomija vodika, kovinski vodik, tekoči vodik

vodíkov (à) hydrogène, hydrogéné

vodikova bomba bombe ženski spol H (ali à hydrogène)
vodikova kislina hydracide moški spol
vodikov superoksid eau oxygénée

voix [vwa] féminin glas; šum; ton; volilni glas, glasovalna pravica

voix de la conscience glas vesti
à basse, à haute voix tiho, glasno
de vive voix ustno
voix du peuple glas ljudstva
à demi-voix polglasno
majorité féminin; égalité féminin des voix večina, enakost glasov
à la majorité des voix z večino glasov
à 5 voix de majorité z večino 5 glasov
à l'unanimité des voix enoglasno, soglasno
voix exprimées oddani glasovi
voix consultative posvetovalni glas
voix active aktivna volilna pravica, grammaire aktiv, tvornik
voix passive pasivna volilna pravica, grammaire trpnik, pasiv
par 5 voix contre 4 s petimi glasovi proti štirim
en cas de partage égal des voix pri enakem številu glasov (za in proti)
aller, passer aux voix (parlement) iti h glasovanju
avoir voix au chapitre (figuré) imeti tudi kaj besede pri čem
avoir toutes les voix biti soglasno izvoljen
avoir la voix fausse, juste napačno, pravilno peti
donner de la voix vpiti; lajati
donner sa voix (à un candidat) dati svoj glas (kandidatu)
mettre aux voix dati na glasovanje
parler à basse voix, à haute voix; à mi-voix govoriti tiho, glasno, polglasno
rester sans voix (figuré) onemeti (od začudenja)
perdre, gagner; compter les voix izgubiti, dobiti, šteti glasove

vōlgere^*

A) v. tr. (pres. vōlgo)

1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k

2. pren. obrniti, obračati:
volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
volgere ad altro uso nameniti drugam

3. knjižno
volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati

B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)

1. obrniti, obračati se; zaviti:
volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati

2. iti, hoditi k; vleči (barva):
la partita volge al termine tekma gre h koncu
un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša

C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)

1. obrniti, obračati se k
volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas

2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti

vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!

4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto

vzhóden oriental, d'est, de l'est

vzhodni blok (politika) bloc oriental
vzhodna cona (politika) zone orientale (ali Est)
vzho dna Afrika (Azija, Evropa) l'Afrique (l'Asie, l'Europe) orientale
vzhodni Nemec Allemand moški spol de l'Est
Vzhodna Nemčija l'Allemagne orientale (ali de l'est, politika de l'Est)
Vzhodna Indija les Indes orientales
vzhodni Got Ostrogot(h) moški spol
vzhodna obala côte orientale
vzhodni sektor secteur moški spol est (ali oriental)
vzhodna stran côté moški spol est, (gorovja) versant moški spol est
vzhodni veter vent moški spol d'est

wane¹ [wéin] samostalnik
upadanje, pojemanje, popuščanje, slabitev, pešanje, zmanjševanje; propadanje, izginjanje

on the wane v izumiranju
in the wane of the moon pri pojemajoči luni
to be on (ali at, in) the wane upadati, pojemati (luna); iti h koncu, izginjati, izgubljati se, propadati
the year is on the wane leto gre h kraju (koncu)

wane² [wéin] neprehodni glagol
pojemati (luna), upadati, pešati, popuščati, manjšati se; bledeti (svetloba); bližati se koncu, izginjati, izgubljati se, propadati; zmanjkovati

his popularity has waned rapidly njegova priljubljenost je hitro upadla
the summer is waning poletje gre h kraju
my strength is waning moči mi pojemajo

waste² [wéist]

1. prehodni glagol
razsipavati, zapravljati (denar, moč), tratiti (čas) zaman; trošiti, ne izkoristiti (prilike); slabiti, poslabšati; pustiti, da (kaj) propade; zapustiti (posestvo, zemljo itd.) zaradi nemarnosti
ameriško zamuditi (an opportunity priliko)
(o)pustošiti, razorati

to waste breath zaman govoriti
to waste one's property zafrčkati svoje premoženje
to waste one's time (svoj) čas zapravljati
wasted with grief uničen od žalosti
a wasted talent neizkoriščen talent
to be wasted biti brezkoristen, neuporaben; ostati brez učinka (on na)
this is wasted on me iz tega si nič ne storim, tega mi ni mar

2. neprehodni glagol
slabeti, upadati, propadati, pojemati, izgubiti na teži (s treningom); trošiti se, razsipavati se, tratiti se, zapravljati se; biti zapravljiv, trošiti denar; izgubljati se, izginjati; giniti
zastarelo minevati (čas)

he wastes in routine work on se troši v rutinskem delu
the candle is wasting sveča se manjša
the day wastes zastarelo dan se nagiblje h kraju
to waste away hirati; figurativno pojemati, upadati
his power is wasting njegova moč upada (pojema)
waste not, want not varčuj, kadar imaš, da ne boš brez v potrebi

wright [ráit] samostalnik
delavec, rokodelec, obrtnik; (v zloženkah) tvorec, ustvarjalec, graditelj, pisec

playwright pisec dram, dramatik, dramatski pisatelj
wheel wright kolar
the wheel must go to the wright kolo mora iti h kolarju

yog(h)ourt [jɔgur(t)] masculin jogurt

pot masculin de yog(h)ourt lonček jogurta

zalóga stock; store

v, na zalógi in stock, in store
ne (več) na zalógi out of stock
vsa zalóga the whole stock; (rezerva za silo) stockpile
zalóga živil provisions pl
zalóge za zimo stores pl for the winter
delati si zalóge to stockpile
držati v zalógi (v rezervi) to hold (ali to keep) in store
imeti v zalógi to have in stock, to stock
napraviti si zalógo česa to lay in (ali to take in) a stock (of)
obnoviti svojo zalógo to renew one's stock
moje zalóge gredo h kraju my stores are getting low

zapeljáti (-péljem) | zapeljeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. trasportare, portare; recapitare (con un mezzo di trasporto):
zapeljati do postaje, v mesto portare alla stazione, in città
zapeljati avtomobil v garažo mettere l'auto nel garage

2. (di veicolo) arrivare, portare, entrare; sorpassare:
zapeljati pred hišo portare l'auto davanti alla casa
prehitro zapeljati v ovinek entrare in curva, affrontare la curva troppo velocemente
avtobus je zapeljal na postajo la corriera è arrivata alla stazione
zapeljati v škarje rischiare lo scontro (nel sorpasso)

3. andare, deviare, svoltare (con la macchina):
zapeljati s parkirišča na cesto andare dal parcheggio sulla strada
zapeljati naprej, nazaj andare avanti, fare marcia indietro
zapeljati s ceste deviare dalla strada
žarg. avt. zapeljati skozi rdečo luč passare col rosso, bucare un semaforo

4. portare, condurre:
zapeljati na sprehod, v kino portare qcn. a passeggio, al cinema

5. pren. traviare, pervertire; indurre; ingannare:
zapeljati koga h kraji indurre qcn. a rubare
zapeljati koga v zmoto indurre qcn. in errore
rel. zapeljati koga v greh indurre qcn. a peccare
zapeljati koga s slabim zgledom traviare qcn. col cattivo esempio
zapeljati koga na kriva pota sviare qcn. dalla retta via
njen videz ga je zapeljal, da jo je imel za zdravo la credette sana, ingannato dall'aspetto esteriore

6. sedurre:
zapeljati koga z lepoto sedurre qcn. con la bellezza
zapeljal jo je in potem zapustil la sedusse e poi abbandonò

B) zapeljáti se (-péljem se) perf. refl. andare (con un mezzo di trasporto):
zapeljati se z vlakom na morje andare al mare in treno
pasti in se zapeljati po bregu navzdol cadere e scivolare giù per il pendio

zapeljevánje seduction; temptation; enticement; allurement; subornation; ensnaring; (podkupovanje) bribing, bribery

zapeljevánje mladine the leading of youth astray
zapeljevánje h krivi prisegi subornation of perjury
upreti se zapeljevánju to resist temptation
podleči zapeljevánju to yield to temptation

zapitek samostalnik
1. (plačilo za pijačo) ▸ cechOb popivanju sta se potem sprla in skupaj zapustila lokal, ne da bi plačala zapitek. ▸ Ivóvitába keveredtek, és együtt távoztak a kocsmából anélkül, hogy kifizették volna a cechet.
Koliko je družba zapravila za kosilo in zapitek, ni hotel izdati. ▸ Azt, hogy mennyit költött a társaság az ebédre és az italokra, nem akarta elárulni.

2. (o posledicah dejanja) ▸ ár, számla
Moja zla sreča je združila moči z napačnimi odločitvami, h katerim sem nagnjen, in zdaj plačujem zapitek. ▸ A balszerencsém kombinálódott a rossz döntésekkel, amelyekre hajlamos vagyok, és most ennek fizetem az árát.
Minister tako politiko razglaša za uspešno, ne pove pa, kdo bo plačal zapitek. ▸ A miniszter eredményesnek hirdeti ezt a politikát, de nem árulja el, ki fogja megfizetni az árát.
Globalna kriza je torej čas plačevanja zapitka. ▸ A globális válság tehát az az idő, amikor megfizetjük a számlát.

3. neformalno, izraža negativen odnos (pijanec) ▸ részeges, iszákos
Tip je zapitek, ki se mu že fuzla od oblasti. ▸ A hapsi egy iszákos, aki már megzakkant a hatalomtól.
Torej, če se mi lokalni zapitki in zapohanci naselijo v mojo nepremičnino, si v bistvu ne morem nič kaj dosti pomagat. ▸ Tehát ez azt jelenti, hogy ha a helyi részegesek és füvesek beköltöznek az ingatlanomba, nem igazán tudok mit tenni.

zatêči (koga) surprendre, rencontrer ; (oteči) medicina (s') enfler

zateči se s'égarer, se perdre, se tromper de chemin, se fourvoyer
zatekel pes chien perdu (ali égaré, errant)
zateči se h komu se réfugier auprés de (ali chez quelqu'un), se mettre sous la protection de quelqu'un
zateči se k čemu recourir, avoir recours, faire appel à quelque chose, se réfugier dans quelque chose

zatêči (-têčem) | zatékati (-am)

A) perf., perf.

1. gonfiarsi:
od udarca mu je zatekel obraz il volto gli si è gonfiato dal colpo

2. zatekati (zamakati, puščati) filtrare, penetrare; colare:
voda je zatekala za okenske okvire l'acqua filtrava dai telai delle finestre
streha zateka il tetto cola

B) zatêči se (-têčem se) | zatékati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. ripararsi, riparare, rifugiarsi:
zateči se pred dežjem pod streho ripararsi dalla pioggia sotto un tetto

2. cercare, chiedere aiuto, protezione:
zatekati se h komu po nasvete chiedere consiglio a qcn.

3. ricorrere; esperire:
jur. zateči se k pravnim sredstvom esperire i, adire ai mezzi legali