Franja

strāmentor -ārī -ātus sum (strāmentum) iti po slamo: stramentatum exire Hyg.

stretch² [streč]

1. prehodni glagol
raztegniti, raztezati, razvleči, (raz)širiti; iztegniti (roko itd.) (često out)
pretegniti (noge itd., o.s. se)
nategniti (vrv itd.), peti, razpeti (platno itd.); z natezanjem izgladiti
figurativno nategovati, silo delati, iti predaleč (v čem), prenapenjati, pretiravati, po svoje krojiti (pravico, zakon)
trgovina prekoračiti (kredit)
sleng obesiti, usmrtiti

2. neprehodni glagol
raztezati se, (raz)širiti se, segati; nategniti se; raztegniti se (rokavice), dati se raztegniti; potovati (to do)
figurativno pretiravati, lagati
pogovorno viseti, biti obešen

stretched iztegnjen, po dolgem
stretched spring napeta vzmet
to stretch one's arms iztegniti, pretegniti si roke
to stretch the credit prekoračiti kredit
to stretch s.o. on the ground z udarcem zrušiti koga na tla
to stretch one's legs stegniti noge
to stretch for miles milje daleč se raztezati (segati)
to stretch a pair of trousers dati hlače na natezalnik
to stretch a point figurativno iti predaleč, pretiravati (v čem)
I will stretch a point in your favour potrudil se bom, da vam bom šel na roko
to stretch one's principles delati silo svojim načelom
to stretch s.o. on the rack zgodovina razpeti koga za mučenje (na natezalnici)
to stretch a rope nategniti vrv
the rope has stretched vrv se je nategnila
to stretch the truth pretiravati, lagati
to stretch the wings razpeti krila
to stretch away out of sight razprostirati se, kakor daleč sega oko

strichen iti na cesto, prostituirati se

studeō -ēre -uī (—) (etim. nedognana beseda)

1. (resno) (po)truditi se, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, paščiti se, skrbeti za kaj, skrbno misliti na kaj, skrbno podajati se na kaj, v kaj, marljivo se ukvarjati (baviti, pečati) s čim, skrbno se oprije(ma)ti česa, skrbno poprije(ma)ti za kaj, stremeti za čim, težiti za čim, k čemu, hrepeneti (hlepeti) po čem, želeti (hoteti) kaj, (po)skušati kaj doseči; abs.: studet ibi Enn., ita ut aequum fuerat atque ut studui Ter., si qui in ea re studebat Ca. ap. Gell., auxilia studentia atque incitata Ci. prizadevne in urne; klas. večinoma z obj. v dat.: Pl., Ter., Plin. iun., Aur. idr., aut pecuniae aut imperiis aut opibus aut gloriae Ci., virtuti, laudi, dignitati Ci., scientiae Ci., litteris Ci. ali disciplinis atque artibus Ci. učiti se, študirati, iuri ac legibus cognoscendis Ci., novis rebus Ci., C., labori ac duritiae student C. skušajo se utrditi in okrepiti (okremeniti), agriculturae non student C. s poljedelstvom se ne ukvarjajo, minus memoriae studere C. vaditi, (uriti) spomin, pabulo magis quam arvo studere S.; pesn. z gen.: qui te nec amet nec studeat tui Caecil. ap. Ci.; z acc. pron. n: illud Pl., id Pl., L., eadem aeque Ter., versus amat, hoc studet unum H.; s kakim drugim obj. v acc.: has res Pl., res Graecas Tit. fr., horum nihil egregie Ter., unum studetis Ci., unum omnes student Ci.; z in z acc.: in quam rem studendum sit Q., in id solum student Q.; z inf.: Pl., studere tutiorem vitam hominum reddere Ci., scire studeo, quid egeris Ci. ep. rad bi vedel, operibus anteire studere C., praedā delenire popularium animos studebat L., multis pollicitationibus Eumeni persuadere studuit N., primus studet portum intrare N.; inf. je treba včasih dostaviti v mislih: eo, quo studuerat (sc. venire), venit N., conficies, quod studes (sc. conficere) N.; redkeje z ACI: Pl., Ter., Lucr. idr., illis gratum se videri studet Ci., coloniam expugnari studes Ci., rem ad arma deduci studebat C., omnes homines, qui sese student praestare ceteris animalibus S., mutari omnia student S., tamen salvum (sc. Dionysium esse) propter necessitudinem studebat N.; redko s finalnim stavkom: Pl., Ter., Ca., Auct. b. Alx., Dig. idr., huic rei studendum, ut commeatu prohibeantur C., id studere, ne … praemio sceleris frueretur L., ne solus esset, studui Ph.

2. occ.
a) potegniti s kom, stopiti na stran koga, pristopiti h komu, k čemu, potegniti (potegovati) se za koga, za kaj, na roko iti komu, pospeševati koga, kaj, podpirati koga, kaj, pomagati komu: Corn., Auct. b. Alx. idr., illi homini nequam atque improbo Ci., tibi Ci., Catilinae Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., qui rebus Atheniensium studuissent N., petitioni alicuius studere Q.; abs.: neque studere neque odisse … decet S.
b) poklas. abs. (= klas. litteris studere) ukvarjati se z znanostjo, učiti se, študirati: domi Q., anni, quibus studuimus Q., studere apud aliquem Q., Sen. rh., Aug., studes an piscaris? Plin. iun., ego in Tuscis et venor et studeo Plin. iun., Asinius … videtur mihi inter Menenios et Appios studuisse T., solacium studendi Suet.

Opomba: Nenavadni pf. studīvī: M. Aurelius ap. Fr.

sub-intrō -āre -āvī -ātum (sub in intrāre) skrivaj vstopiti (vstopati), skrivaj vniti, skrivaj (pr)iti noter, prikrasti se, pritihotapiti se, vtihotapiti se: Tert. idr. Eccl., populo bellicoso ludorum scenicorum subintravit insania Aug.

sub-introeō -īre (sub in introīre) iti v, vstopiti (vstopati), vniti: Vulg., speciem Hammonis Arn. nase vzeti, privzeti.

subir gor (pri)nesti, dvigniti (se), povzpeti se na, iti gor, splezati na; zvišati; gor priti, gor se peljati; narasti, vzhajati; napredovati (v službi)

subir el alquiler zvišati najemnino
subir el color okrepiti barvo; pretiravati
subir una cuesta povzpeti se na višino (goro)
subir la escalera iti po stopnišču navzgor
subir a un niño en brazos dvigniti otroka v naročje
subir el precio zvišati ceno
la marea sube plima je
el pan ha subido kruh se je podražil
subir y bajar iti gor in dol
el termómetro ha subido termometer se je dvignil
¡suba V.! pridite gor, prosim!
subir trepando splezati na
subir al monte na goro se povzpeti
la cuenta sube a... račun znaša ...
los colores le suben a la cara (fig) zardeva od sramu
subir de precio podražiti se; več ponuditi na dražbi
subirse zlesti na, povzpeti se na

subserve [sʌbsɔ́:v] prehodni glagol
služiti, pomagati, koristiti (čemu); iti na roke, biti naklonjen, podpirati, pospeševati

suivre* [sɥivrə] verbe transitif slediti (quelqu'un komu), iti za (kom), priti za (kom); zasledovati; spremljati, iti s kom; priključiti se (komu); iti vzdolž; kreniti; obiskovati, poslušati (predavanja); ravnati se po, ubogati; opazovati, nadzorovati; verbe intransitif slediti; pozneje, nato priti

se suivre slediti si
à suivre nadaljevanje sledi
comme suit kot sledi
exemple masculin à suivre posnemanja vreden zgled
il suit de là que ... iz tega sledi, da ...
suivre le chemin iti po poti naprej
suivre le droit chemin (figuré) ostati pošten(jak)
suivre la côte pluti vzdolž obale
suivre un cours obiskovati tečaj, predavanja
suivre le cours d'un fleuve iti vzdolž reke
suivre son cours iti svojo pot; normalno potekati
suivre les conseils poslušati, ubogati nasvete
suivre la mode ravnati se po modi
suivre le mouvement (figuré) plavati s tokom; napraviti, delati kot drugi
suivre un parti pripadati neki stranki
suivre quelqu'un en pensée biti v mislih pri kom
suivre quelqu'un de près biti komu tik za petami
suivre une profession opravljati (neki) poklic
suivre le théâtre često iti, zahajati v gledališče
suivre quelqu'un dans la tombe umreti kmalu za kom
suivre les traces, les pas de quelqu'un iti, stopati po stopinjah kake osebe
suivre un traitement (médecine) zdraviti se
suivre quelqu'un toujours et partout ne se ganiti od koga
je ne puis vous suivre ne morem slediti vašim besedam
cet élève ne suit pas en classe ta učenec ne sledi pouku, ni pazljiv v šoli
la nuit suit le jour noč pride za dnevom
sa maison suit la mienne njegova hiša pride (po svoji legi) za mojo
sa femme le suit dans tous ses voyages njegova žena ga spremlja na vseh njegovih potovanjih
suivre un élève nadzirati delo in napredek učenca
le médecin suit le malade zdravnik nadzira potek bolezni pri bolniku
suivre quelqu'un du regard, des yeux spremljati koga z očmi, gledati za kom
le souper fut suivi de la danse večerji je sledil ples
(prière de) faire suivre! (F. S. na pismih) (prosimo) poslati za naslovljencem!
faire suivre quelqu'un dati koga nadzirati
se suivre à la queue leu leu, à la file iti eden za drugim, v gosjem redu
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) vsak dan prinese kaj novega

sunder [sʌ́ndə]

1. prehodni glagol
poetično ločiti (from od)
odtrgati, raztrgati, razdvojiti, prelomiti, oddeliti
neprehodni glagol
ločiti se, raztrgati se, iti na dvoje, prelomiti se

2. samostalnik
ločitev, razdvojitev

in sunder na dvoje, narazen

superannuate [sjupərǽnjueit]

1. prehodni glagol
upokojiti zaradi starosti; odbiti, odkloniti zaradi starosti; dati iz rabe
neprehodni glagol
iti v pokoj, biti upokojen, doseči starost za upokojitev
pravno zastarati

2. samostalnik
upokojenec, -nka

super-eō (pisano tudi ločeno super eō) -īre (super in īre) iti čez kaj, preiti (prehajti): ac pedibus salsas docuit superire (v novejših izdajah pisano ločeno super ire) lacunas Lucr.

super-exeō -īre (super in exīre) iti čez kaj, raztezati se čez kaj: ter binos deciesque novem superexit (v novejših izdajah pisano narazen super exit) in annos iusta senescentum quos implet vita virorum Aus.

super-ingredior -gredī (super in ingredī) korakati, stopati, iti čez kaj ali preko česa, preiti (prehajati): hortos Col.

super-meō -āre (super in meāre) iti preko česa, iti čez kaj, prečkati, preiti (prehajati): quaedam vero et dulces (sc. aquae) inter se supermeant alias Plin. ponekod tečejo (plavajo) druga nad drugo, quam ocissime cum duarum praesidio navium amnem supermeat imperator Amm.

super-vādō -ere (super in vādere) iti čez kaj, iti preko česa, prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), preiti (prehajati) kaj: munimenta, ruinas muri L., omnes asperitates S. premagati.

sup-peditō (sub-peditō) -āre -āvī -ātum (sub in *peditāre za nogo (= za podporo) dajati, podpirati)

I. trans. (iz)obilno (bogato, izdatno) in v podporo dati (dajati), poda(ja)ti, zraven poslati (pošiljati) (starejše doposlati (dopošiljati)), preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati): luxuriae sumptūs Pl., cibus, frumentum, populo Romano satis frumenti ex Sicilia, rem frumentariam, victum, omnium rerum abundantiam, fabulas, oratoribus copiam dicendi Ci., aperte pecunias suppeditant, domus suppeditat mihi hortorum amoenitatem Ci. ep., suppeditare otium studio Corn. posvečati, alieni ingenium suum Corn. služiti komu s svojo sprevidevnostjo (razsodnostjo, pametjo), tu patria nobis suppeditas praecepta Lucr., suppedita mihi tela Sil.; v pass.: tributo sumptūs suppeditari L., quod ipsis pecunia a rege suppeditabatur N.; brezos.: ut ei suppeditetur ad usum Ci. ep.; suppeditari aliqua re včasih = bogato (obilno) biti preskrbljen s čim: quibus rebus nos suppeditamur, eget ille Ci., vix arvis suppeditati Lucr.; pren.: quia (sc. hic homo) suppeditat nobis (sc. locum), ubi et animus … reficiatur et aures … conquiescant Ci. —

II. intr.

1. iti na roko komu, pomoči (pomagati) komu, priskočiti na pomoč komu, podpreti (podpirati) koga: si illi pergo suppeditare sumptibus Ter. podpirati koga s sredstvi (pripomočki) za zapravljanje, dajati komu sredstva (pripomočke) za zapravljanje, Ciceroni meo suppeditabis, quantum videbitur Ci. ep., quod Ciceroni suppeditas, gratum Ci. ep., suppeditabat nobis de thesauris suis Ci.; abs.: nunc iam adempta est suppeditandi facultas Ci.

2. v izobilju biti česa, zadosti biti česa, biti obilo česa, biti pri roki, biti na voljo, biti na razpolago (razpolaganje), biti na uporabo: ut tuo amori suppeditare possint sine sumptu tuo omnia haec Ter., ita gaudium gaudiis (abl.) suppeditat Pl. tako se vsipa veselje za veseljem, suppeditat omnis apparatus dicendi Ci., innumerabilitas suppeditat atomorum Ci., ne chartam quidem tibi suppeditare Ci. ep., quod multitudo suppeditabat, aliquot validas cohortes in castris … reliquerant L., (sc. quadriremis) defendebatur egregie, quoad tela suppeditarunt L., nec consilium nec oratio suppeditat L., longe flumina suppeditant Lucr.; suppeditare re imeti obilo česa, biti bogat (bogato založen) s čim, obilovati s čim: quibus (sc. rebus) nos suppeditamur, eget ille Ci.; suppeditat z inf. = mogoče biti, moči se: dicere suppeditat Lucr.

3. occ.
a) zadoščati, zadostovati, zaleči: quae suppeditent et ad cultum et ad victum Ci., manubiae … vix in fundamenta suppeditavere L.; poseb. vita suppeditat (alicui) življenje biti na voljo komu = biti kdo še živ, kdo še naprej (dalje) živeti: si vita suppeditasset, consul factus esset Ci., Carbo, quoi (= cui) vita suppeditavit, est in multis iudiciis … cognitus Ci., quod si vita suppeditet T. če bom še živ(el).
b) biti pripraven (sposoben) za kaj, kos biti čemu, (z)moči (zmagati), premagati (premagovati) kaj: non queo labori suppeditare Pl.

surpasser [-pase] verbe transitif prekositi, prekašati, nadkriljevati; preseči, presegati; biti večji, daljši (de za); štrleti (quelque chose iz česa); figuré iti preko razuma, pameti ali sredstev

se surpasser prekositi samega sebe
ça me surpasse (familier) to mi ne gre v glavo
il surpaese ses camarades dans toutes les disciplines on prekaša svoje tovariše, sošolce v vseh (učnih) predmetih
ce coureur a surpassé ses concurrents au cent mètres ta tekač je potolkel svoje tekmece na 100 metrov
les résultats ont surpassé les espérances rezultati so presegli pričakovanja
surpasser quelqu'un de toute la tête biti za glavo višji od koga
cette actrice s'est surpassée dans ce rôle ta igralka je prekosila samo sebe v tej vlogi

sviare

A) v. tr. (pres. svio) odvrniti, odvračati; speljati drugam (tudi pren.); pren. zapeljati, zapeljevati:
sviare l'attenzione dei presenti odvrniti pozornost navzočih
sviare qcn. dallo studio odvračati koga od študija
sviare il discorso speljati pogovor drugam
è stato sviato da quella ragazza dekle ga je speljalo na kriva pota

B) ➞ sviare, sviarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ svio)

1. iti s ceste

2. zaiti

3. pren. zaiti na kriva pota

tack² [tæk] prehodni glagol
pritrditi, pričvrstiti, pribiti (z žebljički); začasno zašiti z dolgimi šivi; dodati, priključiti, prilepiti, privezati (on, to na, k)
tehnično začasno zalotati
neprehodni glagol
v cikcaku jadrati proti vetru; nenadoma spremeniti smer vožnje, (nenadoma) spremeniti svoj kurz, lavirati, iti po drugi poti, spremeniti taktiko

to tack a rug pritrditi predposteljnik