Franja

re-fīgō -ere -fīxī -fīxum (re in fīgere)

1. pripeto, pribito ali pritrjeno odpe(nja)ti, odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), odtrgati (odtrgovati, odtrgavati), sne(ma)ti, odstraniti (odstranjevati): tabulas Ci., templis (abl.) Parthorum signa refixit H., clipeus de poste Danais (= a Danais) refixus V., refixa caelo (de caelo V.) sidera revocare H. (prolept. = da se odtrgajo, ker je veljalo prepričanje, da so na nebu pritrjene) zvezdni utrinki; occ. sneti javno pribite plošče, na katerih so bili napisani zakoni = zakone preklicati (preklicevati), odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati): leges, aera Ci.

2. spraviti (spravljati), zložiti (zlagati), skladati (blago v zaboj): nostra refigere Curius ap. Ci. ep.

sbullonare v. tr. (pres. sbullono) tehn. sneti, odstraniti, izvleči sornik

scardinare v. tr. (pres. scardino) sneti, vzeti, vreči s tečajev (okno, vrata)

scoáte scot vt.

1. vzeti/jemati/postaviti ven, spraviti iz, izvleči, (iz)puliti, iztrgati; izdirati, izdreti

2. sneti, sleči (obleko)

3.
□ a scoate o carte izdati knjigo

scocciare³

A) v. tr. (pres. scōccio) navt. sneti, odvezati

B) ➞ scocciarsi v. rifl. (pres. mi scōccio) rib. odtrgati se (riba s trnka)

sferrare

A) v. tr. (pres. sfērro)

1. sneti konju podkev

2. sneti, odstraniti, vzeti verige

3. pren.
sferrare un calcio brcniti
sferrare un pugno udariti (s pestjo)
sferrare un assalto napasti, sprožiti napad

B) ➞ sferrarsi v. rifl. (pres. mi sfērro)

1. zbositi se

2. zagnati se, vreči se na koga

sfilare¹

A) v. tr. (pres. sfilo)

1. potegniti nit; sneti (z niti, vrvice):
sfilare l'arrosto sneti pečenko z ražnja
sfilare le perle di una collana sneti bisere z ogrlice
sfilare il rosario moliti rožni venec; pren. udrihati po kom

2. sneti, sleči, sezuti:
sfilarsi l'anello sneti prstan
sfilarsi le scarpe sezuti se
sfilarsi il vestito sleči se

3. vzeti, jemati nit (s tkanine)

B) ➞ sfilarsi v. rifl. (pres. mi sfilo)

1. sneti se z niti

2. spustiti se (zanka na nogavici)

sfilzare v. tr. (pres. sfilzo) sneti, snemati:
sfilzare un pollo dallo spiedo sneti piščanca z ražnja

skȉnuti skȉnem
I.
1. sneti: skinuti sešir s glave; skinuti pušku s klina; skinuti teret, breme; skinuti vrata iz šarnira; skinuti krinku, masku
2. sleči: skinuti kaput, odijelo, crninu; skinuti uniformu izstopiti iz vojaške službe; skinuti mantiju sleči kuto, zapustiti duhovski stan
3. posneti: skinuti kajmak, vrhnje, pavlaku s mlijeka
4. odstaviti: skinuti neko pitanje s dnevnoga reda
5. odstraniti: skinuti mrlju s odijela, dugme s kaputa, koru sa stabla
6. razveljaviti: skinuti zabranu, kaznu
7. odvreči: skinuti brigu s vrata
8. odkloniti: skinuti odgovornost za zločin
9. odmakniti: skinuti pogled s koga; nije skinula očiju s njega
10. izbrisati: skinuti s knjige računa, s budžeta
11. izložiti: skinite me, molim, pred kazalištem
12. pozabiti: skinuti nekoga, nešto s uma
13. skinuti kome glavu obglaviti koga
II. skinuti se
1. izstopiti: skinuti se s voza, s vlaka, s kola
2. sestopiti: skinuti se s konja
3. sleči se
4. odvaliti se: skide mi se teret s leđa

smáknuti smȁknēm
I.
1. sneti, strgati: smače i zdera sve zavoje s rana svojih
2. sneti: smaknuti prsten s prsta, kaiš s kaišnika
3. osmukati: smaknuti lišće s grana
4. usmrtiti: smaknu Ture toliko junaka
5. ekspr. suniti, ukrasti: juče mi je na trgu jedna kumica smakla hiljadu dinara
6. vreči: smaknuti s prijestola
7. strniti: smaknuti redove
8. smaknuti s uma gl. smetnuti s uma
II. smaknuti se
1. sneti se
2. osmukati se
3. usmrtiti se
4. stisniti se, skupaj se pomakniti: gosti za stolom se smakli da bi načinili mjesta novima

smattonare v. tr. (pres. smattono) sneti, izdreti opeko

smètnuti smȅtnēm
1. sneti: smetnuti oružje
2. odvreči: smetnuti teret
3. odvrniti: ne može smetnuti oka s nje, od nas
4. smetnuti s uma pozabiti; nemoj smetnuti s uma da ovaj posao nije samo tvoj
5. zabrisati: smetnuti trag
6. smetnuti pameću znoreti, zblazneti
7. skupaj vzeti (pri pletenju)
8. smetnuti konje, pčele, ovce opustiti rejo konj, čebel, ovac

snȉjet ž, mest. u snijèti (ijek.), snêt ž, mest. u snéti (ek.), nav. mn. snȉjeti, snâti bot. sneti, Ustilaginales

spuntare¹

A) v. tr. (pres. spunto)

1. otopiti, zlomiti (ost, konico); pristriči (lase, brke), priščipniti (cigaro)

2. sneti

3. pren. premagati (oviro)
spuntarla uspeti, zmagati

B) v. intr.

1. pokazati se; pognati, poganjati

2. vziti, vzhajati (sonce)

3. pojaviti, pojavljati se

C) ➞ spuntarsi v. rifl. (pres. mi spunto)

1. odlomiti se (konica, vrh):
spuntarsi contro qcs. ne prodreti v kaj; pren. biti brez učinka

2. pren. pomiriti, pomirjati se; splahneti (jeza)

Č) m (le sing.)

1. vzhod (sončni, mesečev)

2. začetek:
allo spuntare del giorno ko se zdani

staccare

A) v. tr. (pres. stacco)

1. ločiti; odtrgati; sneti; odmakniti, odmikati; odklopiti, odklapljati:
staccare un quadro dal muro sneti sliko z zida
non staccare gli occhi da ne odmakniti pogleda od

2. šport pustiti, puščati za seboj

3. glasba
staccare le note igrati staccato, igrati tone s presledki

B) v. intr.

1. izstopati; izraziti, izražati se, kazati se

2. pog. prenehati delo

C) ➞ staccarsi v. rifl. (pres. mi stacco)

1. ločiti, ločevati se (tudi pren.)

2. odtrgati se; odlepiti se

3. oddaljiti, oddaljevati se:
staccarsi da terra vzleteti

streifen¹ mit dem Blick, mit dem Auto ein anderes Auto usw.: oplaziti (kaj); podrsati po (čem); (berühren) dotakniti se (česa); (ziehen) potegniti, über: potegniti preko/čez, Kleider: obleči; den Ring auf den Finger: natakniti, den Ring von dem Finger: sneti; von: potegniti z; Jagd odreti; intransitiv potepati se, pohajkovati (durch po)

sub-dūcō -ere -dūxī -ductum (sub in dūcere)

I.

1. spodaj proč vzeti (jemati), spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), (spodaj) odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati, odtezati); poseb. (na) skrivaj: ubi bullabit vinum, ignem subducito Ca., rerum fundamenta subducere Ci., lapidibus ex illa … turri subductis … pars eius turris concidit C., mensam sub pedibus subducere Cu., fidum capiti subduxerat ensem V., etsi gladius ei erat subductus N., columbi matre subducti Th. Prisc.; occ.
a) skrivaj vzeti (jemati), skrivaj odvze(ma)ti, (i)zmakniti ((i)zmikati), (u)krasti, ugrabiti (ugrabljati), (o)ropati: ego ei subduco anulum Pl., pecudem auream sibi Thyestem subduxe (gl. opombo spodaj) Poeta ap. Varr., furto eos (sc. obsides) subduxistis L., post ignem aetheriā domo subductum H., subducta viatica plorat H., partem subducunt, partem subtrahunt Dig., furto subduci Cod. Th., dolo malo heredis subduci Icti.
b) sploh odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati, odtezati): subduc cibum athletae Ci., sucus pecori et lac subducitur agnis V., terrae aurum O. = na dan spraviti (spravljati), cogi adire, quae mortalium oculis natura subduxerit Cu., nec mihi rivalis certos subducit amores Pr. mi ne odtegne … ljubezni, quasi subductis … omnibus viis Lact. kakor da bi bile vse poti zaprte (preprte, zagrajene), subducere rem de iudicio Ulp. (Dig.); refl. in med. (skrivaj) se umakniti (umikati), skrivaj se izogniti (izogibati), skrivaj se odtegniti (odtegovati, odtezati), skrivaj se izmakniti (izmikati), skrivaj se oddaljiti (oddaljevati), skrivaj oditi (odhajati), skrivaj se (i)zmuzniti ((i)zmuzavati), (u)krasti se: subducere hinc se Pl., clam se Auct. b. Afr., cum eo clam te subduxti mihi (gl. opombo spodaj) Ter., clam se ab custodibus subduxit N., subducere se de circulo Ci. ep., se pedibus Lucr.; pesn.: se subducere ab ipso vulnere O. umikati se (u)grizu, se nimbo O., qua se subducere colles incipiunt V. zniževati se, izgubljati se v ravnini, subductā undā V. ko je val upadel, fons nascitur simulque subducitur Plin. iun. se izgublja; pren.: at nos quaerimus illa, tanquam lateant semper seque subducant Q., hic se felicitati suae subducere cupit Sen. ph. Od tod adj. pt. pf. subductus 3 odtegnjen, oddaljen, odmaknjen, odročen: est (sc. cubiculum) subductum omnibus ventis Plin. iun. odtegnjena … vetrovom, zavarovana pred vetrovi, concavis subductioris terrae latebris abderetur M.
c) kot medic. t.t. dristiti, čistiti: alvum Cels., Gell.

2. skrivaj, neopaženo, na tihem, potiho(ma) umakniti (umikati), odpraviti (odpravljati), odvesti (odvajati), z naznačeno smerjo = kam (pre)peljati, odvesti (odvajati), odpeljati, voditi, spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), prestaviti (prestavljati): aliquem in contionem L., statuam in locum editum Gell.; poseb. kot voj. t.t.: equites ex acie Cu., subductis ordinibus concesserunt L., subductos ex media acie Numidas … mittit L., cohortes aliquot subductas e dextro cornu … post aciem circumducit L., copias suas Caesar in proximum collem subduxit C., optumum quemque [armatum] in primam aciem subducit S., ad subducendum agmen T.

3. metaf.
a) odtegniti (odtegovati, odtezati) koga čemu, (iz) česa, rešiti (reševati) koga česa, obvarovati koga pred kom, čim, (za)varovati koga pred kom, čim, ote(va)ti koga česa: tu potes Aenean manibus subducere Graiûm V., hunc … valeam subducere pugnae, pugnae subducere Turnum V., animam morti O., aliquem saevitiae Cu., aliquem praesenti periculo Vell.
b) vzeti (jemati) v račun, račun skleniti (sklepati), sešte(va)ti, (z)računati, izračunati (izračunavati), naračunati, preračunati (preračunavati), preudariti (preudarjati), povze(ma)ti, upoštevati: subducam ratiunculam, quantillum argenti mihi apud trapezitam siet Pl., subducamus summam Ci. ep., adsidunt, subducunt; ad nummum convenit Ci. ep., calculis subductis proelium ineunt Ci.; bene subducta ratione Ter. dobro preudarivši, po temeljitem preudarku, inita subductaque ratione Ci. s preudarkom, hoc quid intersit, certe habes subductum Ci. ep.; podobno: utilitatem non pecuniarii lucri aestimatione subducimus Ambr. ne preračuna(va)jmo po … —

II.

1. od spodaj kvišku (gor) potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigovati), povzdigniti (povzdigovati): coctam (sc. cenam) sursum subducemus corbulis Pl., eam (sc. cataractam) … funibus subducunt in tantum altitudinis, ut … L., remos subducere O., inguen ad obscenum subductis (sc. tunicis; naspr. tunicae demissae) H., subducere aulaeum Ap., supercilia Varr. ap. Non., Sen. ph., subducto voltu Pr., s. frontem Tert. v gube nabrati (nabirati), (na)grbančiti, (z)grbančiti, (na)gubančiti, (z)gubančiti.

2. occ. kot navt. t.t.
a) (jadra) sne(ma)ti, zvi(ja)ti, pobrati (pobirati): carbasa O.; pren.: vela celeriter subducere Auct. b. Alx.
b) (ladje z morja na breg, na suho) (z)vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): Pl., Min. idr., classis subducta ad Gytheum Ci., ab classe, quae Corcyrae subducta erat L., longas naves … in aridum subduxerat C., commodissimum esse statuit omnes naves subduci C., subductis navibus Tarracone L., subducite naves! V., sicco subductae litore puppes V.

Opomba: Sinkop. pf. subduxti (= subduxisti): Ter.; sinkop. inf. pf. subduxe: Varr.

svjȅsiti -īm (ijek.), svȅsiti -īm (ek.) sneti, kar je obešeno: svjesi obješenjaka da on tebe objesi

svŕnuti svr̂nēm
I.
1. zaviti, kreniti: svrnuti s pravoga puta; svrnimo k meni
2. sneti: svrnuti papak s noge
3. obrniti, vrniti: svrnuti vodu u korito
4. obrniti, pritegniti: svrnuti pažnju na sebe
5. zaobrniti v drugo smer: svrnuti razgovor
6. zavrniti: svrnuti ovce
7. svrnuti vjerom prelomiti besedo
8. svrnuti umom znoreti
II. svrnuti se
1. obrniti se
2. spremeniti se: naša radost svrnuće se u tužbu; dan se svrnu u mrklu noć
3. odreveneti: svrnuli mi se prsti od zime

svúći svúčem, oni svúku, svúkoh svûče, svûkao svúkla, svúčen
I.
1. sleči: svući odijelo; zmija je svukla košuljicu kača je odložila svoj lev
2. zvleči: svući drva niz planinu
3. sneti: svući prsten s prsta
4. potegniti za seboj: svući u blato
II. svući se sleči se