Franja

Zadetki iskanja

  • tóliko adv.

    1. tanto:
    plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

    2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
    potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

    3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
    toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

    4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
    toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

    5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
    problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

    6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
    ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

    7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
    te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

    8. toliko da appena; appena appena:
    s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

    9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
    toliko da ni padel per poco non cadeva

    10.
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
    toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
    PREGOVORI:
    toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli
  • učèn2 sabio, erudito, docto; letrado

    nihče ni učen padel z neba (el) uso hace (el) maestro; la práctica hace maestro
  • vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

    dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
    bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
    nič ni vídeti there is nothing to be seen
    na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
    vídeti je zdrav he looks well
    vídeti je, da... it seems that...
    vídeti v prihodnost to see into the future
    vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
    če prav vidim if my eyes do not deceive me
    iz tega se vidi hence it appears
    jasno se vidi it is clear
    na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
    vreden, da se vidi worth seeing
    sam lahko vidiš you can see it for yourself
    malo se vidiva we see little of each other
    sam sem to videl I saw it myself
    nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
    konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
    videl sem smrt od blizu I looked death in the face
    mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
    videl je že lepše čase he has seen better times
    si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
    naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
    naj te več ne vidim! don't let me see you again!
    rajši vidim, da ne prideš you had better not come
    ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
    vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
    videl sem, kako je padel I saw him fall
    bomo videli! we shall see!, wait and see!
    bomo že videli we'll see, time will tell
    to bomo še (šele) videli that remains to be seen
    rad bi to videl! I'd like to see that!
    videl bo, kdor bo živel live and learn
  • vídeti ver ; (zagledati) mirar

    rajši videti preferir, gustar más
    daleč videti ver lejos
    od daleč videti ver de lejos
    dobro (slabo) videti ver bien (mal), tener buena (mala) vista
    bežno videti entrever
    videti vse rožnato verlo todo de color de rosa
    bomo (že) videli ya veremos
    rad (nerad) videti ver con buenos (malos) ojos
    (ne)rad vidim, če (da) ... (no)me gusta que (subj)
    nič se ne vidi no se ve nada
    no, vidiš! fam ¡ya lo ves!, ¡ya te lo decía yo!
    ne hoteti kaj videti aparentar no ver a/c, (zatisniti eno oko) fam hacer la vista gorda
    je že kdo videl kaj takega? ¿habráse visto semejante cosa?
    videl sem kako je padel le vi caer
    on me ne more videti (fig) no soy de su agrado
    da te nikoli več ne vidim tu! ¡no vuelvas a aparecer por aquí!
    iz tega se vidi, da ... por ello se ve que..., de ello resulta que...
    nikogar ni bilo videti no se veía a nadie
    dati videti dejar ver, (pokazati) mostrar, enseñar, (razstaviti) exhibir
    dati se videti (prikazati se, pojaviti se) mostrarse, aparecer
    vse zvezde videti (od bolečine) fam ver las estrellas
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
  • zapréka obstacle, hindrance (komu to someone), impediment; hitch; obstruction; barrier; (nenadna) check; bar, hurdle

    brez zaprék without obstacles, without a hitch
    tek čez zapréke šport hurdles pl; obstacle race
    naleteti na zapréke to meet with obstacles, to run into obstacles
    naleteti na nepričakovano zapréko to run into a snag
    premagati zapréke to overcome obstacles
    on je rekorden tekač čez zapréke he is a record hurdler
    odstraniti zapréke to remove obstacles
    delati komu zapréke to put (ali to throw) obstacles in someone's way
    visoke gore so velika zapréka za promet the high mountains are a great obstacle to communication
    konj je padel pri prvi zapréki the horse fell at the first jump
    biti zapréka za to be an obstacle to
    to je bila zapréka za njegovo napredovanje it was a bar (ali a barrier) to his advancement
    nekje je bila kaka zapréka (figurativno) there was a hitch somewhere
    ni poti brez zaprék no road is without obstacles
  • zarogovíliti (-im) perf.

    1. gesticolare, sbracciarsi:
    zarogovilil je z rokami in padel si sbracciò e quindi cadde

    2. fare chiasso, strepitare:
    nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila il temporale, dopo aver strepitato per un po', si dileguò

    3. arrabbiarsi, infuriarsi:
    mir, drugače bo še zarogovilil calma, ragazzi, se no papà si arrabbia
  • zavrtéti (-ím)

    A) perf. ➞ vrteti

    1. girare, far girare; roteare, ruotare:
    voda je zavrtela mlinsko kolo l'acqua faceva girare la ruota del mulino
    zavrteti ključ v ključavnici girare la chiave nella toppa
    hitro je zavrtel plesalko po plesišču e subito roteò con la compagna di ballo per la pista

    2. girare; proiettare; far sentire (con dischi):
    zavrteti ruleto girare la ruota della roulette
    zavrteti film proiettare una pellicola
    zavrteti resno glasbo far sentire (dischi di) musica seria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zavrteti moške soggiogare, rendere succubi i maschi
    pren. zavrteti glavo (del vino) dare alla testa
    zavrteti telefonsko številko fare il numero di telefono

    B) zavrtéti se (-ím se) perf. refl.

    1. girare, fare giravolte

    2. volteggiare; rotolare:
    list se je nekajkrat zavrtel v zraku in padel na tla la foglia volteggiò un po' nell'aria, quindi cadde a terra
    kovanec se je zavrtel po mizi la monetina rotolò sul tavolo

    3. piroettare; saltare di qua e di là:
    gospodinja se je zavrtela po kuhinji in nam skuhala kosilo la padrona piroettò per la cucina e quindi ci servì il pranzo

    4. impers. girare (della testa), aver capogiri:
    pred očmi se mi je zavrtelo mi girava la testa

    5. pren. (zaplesati) ballare
  • žŕtev (nesreče, zločina, prevare) victim; prey, dupe, sufferer; sacrifice; martyr; offering, oblation

    za vsako žŕtev at any sacrifice
    pripravljen za žŕtve ready (ali willing) to make sacrifices
    največja žŕtev (= smrt) za domovino the supreme sacrifice
    žŕtev nesreče (potresa, kuge) victim of an accident (of an earthquake, of a plague)
    vojna žŕtev victim of war
    žŕtev razmer victim of circumstances
    žŕtev svojega stremuštva victim of one's ambition
    spravna žŕtev expiatory victim
    žŕtev česa (a) prey to, (a) victim of
    darovana žŕtev sacrificial victim
    nobene žŕtve se ne bati to shrink from no sacrifice
    to je zame velika žŕtev this is a great sacrifice for me
    nobenih žŕtev mi ni žal I don't mind making any sacrifice, there is no sacrifice I would not make
    biti žŕtev sleparja to be the victim of a con-man (ali a con-man's victim)
    padel je kot žŕtev nesreče he was a casualty in an accident
    postati žŕtev to fall (a) prey to (ali (a) victim of)