Franja

Zadetki iskanja

  • dolō (dolōn) -ōnis, m (gr. δόλων)

    1. meč v palici, koničast meč, bodak: Sil., Suet., pila manu saevosque gerunt in bella dolones V.; pren. želo muhe, ki ga sama bahavo imenuje dolo: Ph.

    2. (s)prednje jadro: dolonibus erectis altum petere L. ne z razpetimi jadri.
  • elefante m (f -essa) zool.

    1. slon (Elephas):
    fare di una mosca un elefante pren. narediti iz muhe slona

    2.
    elefante marino morski slon
  • éléphant [elefɑ̃] masculin slon; familier debela oseba s težko hojo

    l'éléphant barète, barrit slon trobenta
    il a une mémoire d'éléphant on je zamerljiv, ne pozabi nikoli, če mu je kdo kaj slabega naredil
    être comme un éléphant dans un magasin de porcelaine obnašati se kot slon v trgovini s porcelanom
    faire d'une mouche un éléphant (familier) iz muhe narediti slona
  • émoucher [emuše] verbe transitif

    émoucher un cheval konju muhe odganjati
  • ex in (oslabljeno) ē, praep. z abl. (indoev. kor. eg̑s ali eg̑hs iz; prim. gr. ἐκ, ἐξ). Osnovna obl. ec se je pred soglasniki ohranila le v nekaterih zloženkah, npr. ecbibo, ecdurus, ecfari, ecfundo, ecnubo, posamič samostojno: ec se produnto Ci. Obl. e stoji le pred soglasniki, ex (iz ecs) pred samoglasniki in trdimi soglasniki; pred f se priliči: efficio iz ecficio; za x s izpade ali pa ostane: exul, excindo in exsul, exscindo.

    I. zaznamuje oddaljitev iz notranjosti kakega prostora navzven,

    1. iz: ex aedibus me edidi foras Pl., exire ex urbe, ex navi Ci., exire e vita Ci. umreti, pulsis e foro bonis omnibus Ci., pecunias tollere ex fano Dianae C., eicere aliquem e civitate N., canere ex ore V., Hannibal movit ex Taurinis L.

    2. occ.
    a) s česa, od česa … (navzdol): pendēre ex arbore Ci., deus aliqui delapsus a caelo Ci., cecidisse ex equo Ci., desilire ex equis C., desilire ex essedis C., desilire e curru O., saltum dare e curru V., picis e caelo demissum flumen Lucr., eicere e saxo H., saxum ingens e Capitolio procidit L., e muris propugnantes Cu.
    b) iz (s) česa … (navzgor): globus terrae eminens e mari Ci., ex subselliis surgunt Ci., collis paullulum ex planitie editus C., corripio e stratis corpus V., truditur e sicco ligno radix V.
    c) iz (s, od) kakega mesta: ex cruce Italiam cernere Ci., ex hoc ipso loco permulta contra eam legem verba fecisti Ci., qui nihil ex occulto … agendum putant Ci. na skrivnem, ex eorum corporibus pugnare C., ex equis conloqui C. na konjih, ex arido C. s kopnega, ex omnibus partibus advolare C. od povsod, non longe ex eo loco C. ne daleč … , agros populo Romano ex parte decuma, C. Verri ex omni reliquo vectigalīs fuisse Ci. so bila dolžna dajati … eno desetino, G. Veru pa preostalih devet desetin, ex una urbe nostra totam Graeciam liberavi N., ex quo (loco) posset exaudiri N., ex insula conspici N. ali e fluctu conspici (videti se) V., ex diverso V. od različnih strani, ex vinculis causam dicere L. v okovih, vklenjen, ex puppi pugnare Plin., ex libello respondere Plin. iun., ex alio latere Plin. iun. na drugi strani, Batavi non multum ex ripa colunt T. ne daleč od … , iudices aut e plano aut e quaesitoris tribunali admonebat Suet.; laborare ex pedibus, ex renibus Ci. trpeti bolečine, biti bolan na (čem), ex vulnere aeger Ci. bolan zaradi rane. Posebna rekla: victoriam ferre ex aliquo L. ali reportare ex aliquo Ci., L. zmago doseči nad kom, pramagati ga = victoriam reportare ex aliquo Ci., L., tudi victoria ex aliquo (brez glag.) L. nad kom; triumphare ex aliquo Ci., L. ali triumphum agere ex aliquo Ci., L. zmagoslavje slaviti nad kom.

    3. (zaznamuje izvor, rod, domovino idr.) iz, z, od: Philocrates ex Alide Pl., ex me atque hoc natus est, gravida e Pamphilio, ex Aethiopia ancillula Ter., habebat ex ea femina liberos, ex improbo patre probum filium nasci, Epicurei e Graecia, negotiator ex Africa, civis Romanus e conventu Panhormitano, quod erat ex eodem municipio, Vettius e Marsis (iz marsovske dežele), ex caeno tyrannus, ex nimia potentia principum oritur interitus principium Ci., natus ex ea Ci., N. njen sin, soror ex matre C. po materi, ortus ex civitate C., ex Helvetiis uxorem habere C. iz (dežele) Helvečanov, ex Hispania quidam C., ex Ithaca esse V. z Itake doma biti, umbrae ex postibus V., fons ex opaco specu, ex India elephanti, ex minoribus castris aquatores L., puer ex aula H. paž, ex aliqua notā esse Q., Petr., e plebe esse Cu., pecunia publica, quae ex metallis redibat N., ex vitiis iuventutem luxuria atque avaritia invasere S.

    II. sloneč na krajevnem pomenu zaznamuje

    1. izhodišče dejanja pri pojmih dobivanja, prejemanja in jemanja, kot so capere, accipere, percipere, petere, auferre, haurire, promere, sumere, tollere, eximere idr., iz, izmed, od: fructūs capere ex otio Ci., cum ex aerario acceperis Ci., aurum ex armario promere Ci., ex multis ea sumam Ci., solem e mundo tollere videntur, qui amicitiam e vita tollunt Ci., ex eis rebus ei praemium tribui Ci., coloniam ex hostibus eripere L.; podobno pri pojmih vpraševanja, izpraševanja, poizvedovanja, slišanja, domnevanja, spoznavanja idr., npr. quaerere, requirere, percunctari, audire, discere, intellegere: quaere hoc ex Clodio Ci., ex te ista requiram Ci., studeo ex te audire, quid sentias Ci., ut Romae ex istius amicis acceperam Ci., id ex ipsius sermone intellexit Ci., ex eo cum ab ineunte aetate bene speravissem Ci., ex fumo suspicio allata est N., disco virtutem ex eo V., ex aliquo est invenienda deo O., vidi, non ex audito arguo Pl., scibo ex hoc, quid siet Ter., e petulantia etiam perfidiam suspectabat T.

    2. pri partitivnem razmerju celoto, od katere se kaj jemlje kot del, od, iz, izmed, med: si esset alia ex hoc quaestu Ter., aliquis ex nobis Ci., ex illo numero aliqui Ci., homo ex numero disertorum Ci., audacissimus ex omnibus Ci., nihil ex pristina voluntate (= pristinae voluntatis) mutaverat Ci., fuit eodem ex studio vir eruditus Ci. istega poklica, unus ex filiis, proximi ex Belgis, nonnulli ex suis C., quod ex aliis ei maximam fidem habebat C., pars ex Rheno C. Renov rokav, Fulginius ex primo hastato legionis XIV C., has altitudo puppium ex barbaris navibus (= barbarorum navium) superabat C., cortex ex arboribus (= arborum) C., ex ephoris quidam N., neque quisquam ex sua stirpe N., aliquid ex hac indole Cu., e provinciis Hispaniae praerat Cluvius Rufus T.; prim.: e quibus partim … partim … Ci.

    3.
    a) snov, iz katere je kaj pripravljeno, narejeno, iz, od, ob (z lokativom): resinam ex melle Aegyptiam vorato Pl., ex iure hesterno panem atrum vorent Ter., fenestrae e viminibus factae Varr., (Ennius) constitutus ex marmore Ci., pocula ex auro, vas vinarium ex una gemma pergrandi Ci., Hercules egregie factus ex aere Ci., glandes ex argilla Ci. kroglice iz bele gline, glinaste kroglice, scuta ex cortice facta O., muri ex sacellis constabant N., ex auro crateram dicavit Cu., potiones ex absinthio dantur Cels., calx ex oleo subacta Vitr., taeda ex aceto cocta Plin.; o barvah, ki prehajajo druga v drugo: bacae e nigro rufae Plin. črno rdeče, pallens (pallidus) e viridi Plin. bledo zelen, zelenkast, (apes) ex aureolo variae Col. zlato pikaste; pesn.: hoc totum e Coa veste volumen erit Pr. bo govorila o koškem oblačilu; pren.: homo totus ex fraude factus Ci. ki ga je samo sleparstvo, homo ex animo constat et corpore Ci., natura animantis concreta ex pluribus naturis Ci., quae contineantur ex effectione et ex materia Ci., exercitus, qui coniunctus est ex duobus Ci.; včasih = po (za oznako vzorca [modela], po katerem je kaj narejeno): quae … sunt … imitatione ex aliquo expressa Ci., ex membris similitudine expressa Plin., hominis imaginem gypso e facie expressit Plin.
    b) (o imetju, iz katerega se zalagajo stroški za kaj), iz, od, ob: domum ex aerario aedificare Ci. z denarjem iz državne blagajne, quaestum facere ex viarum munitione Ci., ex praeda tripodem aureum Delphis ponere N. ali muros ex hostium praeda restituerat N. z denarjem iz plena … , largiri ex alieno L., vivere ex rapto O., Cu. ob ropu, quoniam is (quaestus) maior ex populo est Cels. ker se ga več dobi pri narodu.

    4. stanje, položaj, iz katerega kdo prihaja v drugega, iz: tranquillum facere ex irato Pl., ex exsule consul Ci., ex minima … re publica maximam … nobis reliquerunt Ci., sis ne ex pauperrimo dives factus Ci., ex maximo bello tantum otium conciliavit N., fierent iuvenes subito ex infantibus parvis Lucr., ex nitido fit rusticus H.; preg.: arcem facere ex cloaca Ci. = „iz komarja delati konja“, „iz muhe … slona“, pesn.: nymphas e navibus esse iusserat V.

    5. povod, vzrok, iz katerega kako dejanje izvira (pogosto v zvezi z zaimki), iz, po, zaradi, od, po (z lokativom), spričo, za: ex ea causa, ex ea re Ci. idr. iz tega vzroka, zaradi tega, ex eadem causa Ci., ex hoc Ci. zato, ex quo, qua ex re Ci. idr. zaradi česar, in zaradi tega, in od tod, mater ex aegritudine misera Ter., cum esset infirmus ex (po) gravi morbo Ci., Hannibal aeger oculis ex verna intemperie L., ex vulnere mori, ex vulneribus perire L. za rano, za ranami, civitas commota ex aere alieno L., Demetrius ex re publica clarus (sloveč po svojih zaslugah za državo), ex doctrina nobilis Ci., quarum ex disparibus motionibus magnum annum mathematici nominaverunt Ci., damnatus est … ex Sardinia Ci., ex commutatione rerum C., Liger ex nivibus creverat C. zaradi obilnega snega, in spem victoriae adductus ex opportunitate loci S., veritus ex anni tempore et inopia aquae, ne siti conficeretur exercitus S., ex vino vacillantes, hesterna ex potatione oscitantes Cu., sollicita ex regis fiducia Cu., ex nuntiis cunctabundus T. na (te) vesti, ex occasione Suet. ali ex omni occasione Plin. iun. ob (vsaki) priložnosti; redko brez glag.: ex hac clade atrox ira (sc. orta) L., timor ex imperatore, ex legato timor T., nulla in eo culpa ex principe T. ne da bi bil knez kaj zakrivil, contemptio ex barbaris T. (od) barbarov. O vzroku kakega poimenovanja: eius ex nomine Tenedos nominatur Ci. po njegovem imenu, (Romulus) urbem constituit, quam e suo nomine Romam iussit nominari Ci., cui postea Africano cognomen ex virtute fuit S., nomen ex vitio positum O., e quorum nominibus proximi Oceano Ingaevones … vocentur T., cui cognomen Superbo ex moribus datum Fl., Aeneas urbem ex nomine uxoris Lavinium condidit Iust. Pogosto o sprejetih sklepih (ukrepih) = po, v smislu, na podlagi: ex senatus consulto Ci., N., ex senatus sententia S., ex decreto, ex edicto Ci., ex consilii sententia N. na podlagi sklepa; tako tudi: ex lege Ci., ex legibus Ci., T., ex iure Ci., ex convento Ci., ali ex pacto N., ali ex foedere L. po dogovoru, po pogodbi, ex litteris Ci., C., S., Q., Suet., ali ex (e) more Ter., N., V. po navadi, po običaju, ex ordine V. po redu, po pravilu, ex re Ph., ex re et ex tempore Ci., ex comparatione L.

    6. stališče, zaradi katerega se kaj stori ali sodi, iz, z, po, v (prid), na (škodo), glede česa, na kaj, z ozirom na kaj: e (ex) mea, tua, sua, eius re moji, tvoji, svoji, njegovi stvari primerno, meni, tebi, sebi, njemu v korist Ci. idr., ex tua re non est, ut ego moriar Pl., non hercle ex re istius me instigasti Ter., e re publica Ci., L., Suet. državi v prid, magistratum gessit e re publica N., ex sententia C. po volji, pogodu, mea ex sententia Ci. meni po volji, minus ex sententia N. ne po volji, magis ex sua, quam ex populi Romani voluntate Ci., ex animi mei sensu Ci., ex usu esse Pl., Ter., Ci., C., ali ex utilitate esse T., Plin. iun. koristiti, v korist biti, ex eius, ex nullius iniuria L. njemu, nikomur na škodo, ex societatis ratione Ci. z ozirom na družbo, e nostra dignitate Ci. glede na … , ex animo Ci. iz (vsega) srca, odkritosrčno, miser ex animo fit Pl. in zares, scripsit Tiberio ex memoria prioris fortunae T.

    7. v adverbialnih izrazih, v katerih je prvotni pomen predloga najbolj oslabel, npr.: ex parte Ci. ep., C., L. deloma, aliqua ex parte Ci., ali quadam ex parte C. le deloma, le nekoliko, magna ex parte Ci. velik del, ex maxima parte Ci. večinoma, ex adverso, e contrario Ci. nasprotno, ex industria Ci. namenoma, nalašč, ex inopinato Ci. = ex improviso C. = ex insperato O. nepričakovano, nenadoma, e memoria Ci. na pamet, e natura Ci. naravno, ex professo Ci. izrečno, e regione Ci. nasproti, e vestigio C. takoj, ex fuga C., S., L. na begu, ex itinere Ci. ep., S., L., spotoma, ex itinere aggredi hostem C. med pohodom, ex vero S. zares, res, ex integro Plin. iun. idr. znova, ex abundanti Q. ali ex affluenti T. v izobilju, ex continenti Iust. takoj, nemudoma; pesn.: ex facili O. zlahka.

    III. časovno

    1. od, od … sem, iz: bonus volo iam ex hoc die esse Pl., ex quo (sc. tempore) leges moresque constituti (sunt) Ci. odkar, ut ex hoc die superiores solis defectiones reputatae sint Ci., me ex Kalendis Ianuariis ad hanc horam invigilasse rei publicae Ci., ex adulescentia Ci. ep. od mladih let (nog), ex illo (sc. tempore) V. iz onega časa, ex longo V. od zdavnaj, dolgo, ex illo Corydon Corydon est tempore nobis V., motum ex Metello consule civicum … tractas H., hic tertius December est, ex quo destiti … furere H. ali sextus mensis est, ex quo Roxane praegnans est Cu. ali sextus decimus dies agitur … , ex quo … Caesar adscitus sum T. odkar; korelativno: ex illo ex quo V. od tedaj odkar, ex eo die quo Ci., C. od tega dne ko; tudi (a redko) o prihodnosti: hunc iudicem ex Kalendis Ianuariis non habebimus Ci.

    2. po, prècej po, takoj po: ex consulatu Ci., L., Vell., ex praetura Ci., C., ex dictatura L., ex eo magistratu Vell., ex Asia T. po upravljanju province Azije, vilitas annonae ex summa caritate secuta est Ci., requiescere ex forensi strepitu Ci., animus ex multis miseriis requievit S., ex labore se reficere C. po delu, od dela, ex ira tum corda residunt V., ex imbri serena prospicere V. po dežju sonce, otium ex labore, copia ex inopia, cultus ex illuvie tabeque varie movebant L., ex longa fame Cu. po dolgem stradanju, statim e somno lavantur T.; aliam rem ex alia cogitare Ter. ali aliud ex alio Ter., Ci., L. idr. drugo za drugim, alias ex aliis fingendo moras Ci., causae aliae ex aliis aptae Ci., diem ex die Ci. dan za dnem, dan na dan, diem ex die ducere Aedui C. V pozni lat. izraža, da je kdo kaj bil v preteklosti, v sl. = bivši, nekdanji: ex consule Eutr. idr. bivši konzul, ex advocato Aug., ex corniculario, ex comitibus Cod. Th., ex comite largitionum Amm.; redkeje za označbo (življenjske) dobe: ex adulto iamque maturus Amm.

    3. v pozni lat. v zvezi s časovnimi adv.: ex nunc Amm. doslej; tudi: ex post delicto, ex post facto Icti.

    Opomba: Predlog je redko zapostavljen svojemu sklonu: de nigris, sed variis ex, terris ex omnia surgunt, quibus e sumus uniter apti Lucr., ipsis ex vincula sertis V.
  • fantasia f

    1. fantazija, domišljija, fantaziranje:
    fantasia fervida bujna domišljija

    2. muha, kaprica, želja:
    non dar peso alle sue fantasie ne oziraj se na njegove muhe
    avere fantasia di qcs. zaželeti si česa
    andare a fantasia biti všeč

    3. obl.
    abito di fantasia, abito fantasia domiselna, nenavadna obleka

    4. glasba fantazija
  • faute [fot] féminin napaka, pogreška, pomota; pregrešek, krivda; pomanjkanje; religion greh; juridique zanikrnost

    faute d'autrui krivda neke tuje osebe, nekoga drugega
    faute de calcul računska napaka
    faute de conduite (automobilisme) napaka pri šofiranju
    faute dactylographique, de frappe tipkarska napaka
    faute d'impression tiskarska napaka
    faute d'inattention napaka iz nepazljivosti
    légère, d'orthographe, de prononciation lahka, pravopisna, izgovorna napaka
    sans faute nezmotljivo, gotovo
    vous viendrez sans faute? boste gotovo prišli?
    faute de temps, d'argent zaradi pomanjkanja časa, denarja
    faute de mieux ker ni nič boljšega
    faute de savoir ker nisem vedel
    faute d'avoir été avisé ker ni bil obveščen
    faute de quoi drugače, sicer
    c'est ma faute, c'est de ma faute to je moja krivda, jaz sem kriv
    à qui la faute? kdo je (tega) kriv?
    qui fait la faute, la boit (proverbe) kdor je to juho skuhal, jo mora tudi pojesti
    faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili jé vrag tudi muhe
    exempt de faute brez napake
    corriger une faute popraviti napako
    être en faute biti kriv, commerce biti v zamudi
    faire faute manjkati, biti pogrešan, pogrešati se
    faire une faute au jeu napraviti napako pri igri
    ne pas se faire faute de quelque chose česa ne zamuditi, izdatno kaj uporabljati, rabiti
    il ne se fit pas faute de pleurer izjokal se je
    faire, commettre une faute napraviti, zagrešiti napako
    prendre quelqu'un en faute koga pri pregrešku zalotiti
    rejeter la faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
    se sentir en faute čutiti se krivega
    tomber en faute zakriviti kaj, pregrešiti se s čim, religion napraviti greh
  • Fliege, die, (-, -n) Tierkunde muha; beim Angeln: (umetna) muha; Krawatte: metuljček; Bärtchen: brčice; Weiße Fliege Tierkunde oljčni molj; Spanische Fliege španska muha; er tut keiner Fliege etwas zuleide še muhe ne bi ubil; zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen ubiti dve muhi na en mah
  • frasca f

    1. brsteča vejica:
    saltare di palo in frasca pren. nepovezano preskakovati s predmeta na predmet

    2. gostilniški izvesek

    3. pren. lahkomiselnež, lahkomiselnica, lahkoživec, lahkoživka, spogledljivka

    4.
    frasche pl. pren. muhe, kaprice:
    essere pieno di frasche biti muhast
    PREGOVORI: meglio un fringuello in gabbia che un tordo in frasca preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi
  • fuscēllo m trska, suha vejica:
    essere magro come un fuscello biti suh kot trska
    d'ogni fuscello fare una trave delati iz muhe slona
    PREGOVORI: notare il fuscello nell'occhio altrui e non vedere la trave nel proprio preg. videti iver v očesu svojega bližnjega, bruna v svojem pa ne
  • geben (gab, hat gegeben)

    1. dati (die Hand, zur Post, in Druck, sein Wort, einen [Kuß] Kuss, in ein Gefäß usw.), dajati (immer wieder geben, die Kuh Milch usw.); von sich geben dati od sebe, Gegessenes: izbruhati; viel/wenig geben auf dosti/malo dati na; ein Wort gab das andere beseda je dala besedo; es jemandem (tüchtig) geben že pokazati, naložiti jih (komu); gib's ihm! daj ga!

    2. den Gästen: ponuditi, Kunst den Körper usw.: podajati, Karten: deliti; ein Theaterstück: izvesti, uprizoriti; eine Veranstaltung, ein Bankett: prirediti; ein Beispiel: navesti

    3. (keine) Antwort geben (ne) odgovoriti; Aufklärung geben informirati; Ausdruck geben izraziti; seine Einwilligung geben (für) privoliti (v); Hilfe geben pomagati; Nachricht geben sporočiti; Rat geben svetovati; die Schuld geben kriviti (za); die Sporen geben spodbosti; Stunden/Unterricht geben poučevati; das Versprechen geben obljubiti; einen Wink geben namigniti; Zeugnis geben pričati

    4. sich geben (benehmen) vesti se, Schmerzen usw.: popustiti, popuščati, unesti se, eine Gelegenheit: pokazati se; sich gefangen geben vdati se; sich zufrieden geben zadovoljiti se; sich den Anschein geben delati se; sich eine Blöße geben pokazati svojo šibko točko; sich Mühe geben truditi se; jemandem zu verstehen geben dati (komu) vedeti/razumeti/na znanje; sich zu erkennen geben razkriti svojo identiteto

    5. es gibt je/so, obstaja; es gibt nicht ni/niso, ne obstaja, Verwechslungen, Streit: prihaja/pride do; das gibt es nicht! to ni mogoče!; da gibt's nichts! tu ni kaj!; so etwas soll es geben tudi kaj takega je očitno možno
  • grive [griv] féminin brinovka (ptica); populaire straža, policija; argot vojna, plenjenje

    soûl comme une grive (familier) pijan ko mavra
    faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili vrag muhe žre, treba se je zadovoljiti s tem, kar imamo
  • grizzly1 [grízli] pridevnik
    siv, sivkast; osivel, sivolas

    grizzly king (ali queen) vrsta muhe za ribolov
  • hudič moški spol (-a …) der Teufel; der Böse, der Leibhaftige, der Erzfeind
    figurativno hudič je der Teufel ist los
    sam hudič ve weiß der Kuckuck
    hudič ga je obsedel er ist vom Teufel besessen, der Teufel ist gefahren in …
    hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen, hol's der Teufel/der Geier
    bati se česa/koga kot hudič križa (etwas/jemanden) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
    tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
    v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
    imeti hudiča v sebi den Teufel im Leibe haben
    izganjalec hudiča der Teufelsaustreiber
    izganjanje hudiča der Exorzismus
    izganjati hudiča z Belcebubom den Teufel mit dem Beelzebub austreiben
    ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
    biti od hudiča ein Satanskerl sein
    za hudiča! verwünscht!, alle Wetter!
    X je šel k hudiču X ist beim/zum Teufel
    Pojdi k hudiču! Geh zum Teufel!
    poslati k hudiču zum Teufel wünschen
    tristo hudičev! Tod und Teufel!
    o, hudiča! ach du grüne Neune!
  • hudíč devil; the devil, Satan; the Evil One; pogovorno old Harry, old Nick

    hudíča oh, bother!
    kaj, hudíča, si delal tam? what the mischief were you doing there?
    kam, hudíča, je pa šel? where on earth has he got to?
    kdo, hudíča, ti je to rekel? who the devil (ali the dickens ali on earth) told you that?
    hudíč ga je obsedel he has the devil in him
    risati hudíča bolj črnega, kot je to paint the devil blacker than he is
    hudíča klicati to talk of the devil
    v sili hudíč muhe žre figurativno beggars can't be choosers; drowning men clutch at straws; half a loaf is better than no bread
  • hudíč diable moški spol , démon moški spol

    hudič(a)! diable!, diantre!, bigre!, bougre!, fichtre!, sacrebleu!, mille tonnerres (ali diables)!
    pojdi k hudiču! va-t-en au diable!
    hudič naj ga vzame, pobere! que le diable l'emporte!
    v sili hudič še muhe žre faute de grives on mange des merles
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • hudíč diablo m

    hudič! ¡al diablo!; ¡diablo(s)!
    on je od hudiča (él) tiene el diablo metido en el cuerpo; es el mismísimo demonio
    v sili hudič muhe žre a falta de pan buenas son tortas
  • im|eti1 [é] (-am) ne imeti: nimam

    1. haben (hišo ein Haus, veliko knjig viele Bücher, bolno ženo eine kranke Frau, tri otroke drei Kinder, Petra za prijatelja Peter zum Freund; modre oči blaue Augen, dober spomin ein gutes Gedächtnis; čas Zeit, die Muße, dobre zveze gute Beziehungen, mnogo izkušenj viel Erfahrung; hude dvome große Zweifel)
    ne imeti česa keinen/keine/kein … haben (nobenega denarja kein Geld, nobene vrednosti keinen Wert, pojma keine Ahnung)
    imeti na sebi obleko: anhaben, ogrinjalo: umhaben, pokrivalo: aufhaben
    imeti od herhaben von
    imeti pred seboj vor sich haben
    imeti pri sebi bei sich haben, dabeihaben, mithaben, dokumente: bei sich führen
    imeti skupaj [beieinanderhaben] beieinander haben, zusammenhaben
    imeti skupno z/s gemeinsam haben (mit)
    imeti za seboj hinter sich haben

    2.
    imeti čas/denar/posledice/ službo/smisel/srečo/vročino Zeit/Geld/Folgen/ Dienst/Sinn/Glück/Fieber haben
    imeti težave z/s seine Mühe haben mit, Schwierigkeiten haben
    | ➞ → bolečine, čas, čast, dober/slab dan, dostop, navado, na varnem, opravka, prednost, pred očmi, predsodke, pregled, na zalogi, prav, pripravljeno, rad, rep in glavo, za norca …

    3. kot glagol nepopolnega pomena:
    imeti okus schmecken (po nach, im grenek okus bitter schmecken)
    imeti ugodnosti begünstigt sein
    imeti pravico befugt sein, berechtigt sein
    imeti v čislih schätzen, [hochschätzen] hoch schätzen
    imeti za sveto [heilighalten] heilig halten
    imeti debelo kožo/skorjo/steno … dickfellig/dickrindig/dickwandig sein

    4.
    imeti predavanje profesor: eine Vorlesung halten
    imeti mašo/nagovor einen Gottesdienst/eine Ansprache halten
    imeti v asortimentu trgovina: halten
    (gojiti) živali: halten

    5. (biti sestavljen, sestojati) bestehen aus
  • kònj (-a) m

    1. zool. cavallo (Equus caballus); cavalcatura; knjiž. corsiero:
    konj bije s kopiti, hrza, se vzpenja il cavallo scalpita, nitrisce, si impenna
    konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati domare, strigliare sellare, ferrare il cavallo
    konja zajahati montare il cavallo, a cavallo
    bel, črn, rjav konj cavallo bianco, morello, baio
    bos konj cavallo non ferrato
    čistokrvni, dirkalni konj cavallo di razza, da corsa
    gugalni konj cavallo a dondolo
    jahalni konj cavallo da sella
    leseni konj cavallo di legno
    tovorni konj cavallo da soma
    vlečni konj cavallo da tiro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. trojanski konj cavallo di Troia
    pren. paradni konj fiore all'occhiello
    beseda ni konj le parole non fanno lividi
    biti na konju essere a cavallo
    garati kot konj faticare come una bestia
    biti močan kot konj essere forte come un toro
    biti vedno na cesti kot fijakarski konj essere sempre in giro
    delati iz muhe konja fare di una mosca un elefante zool.
    nilski, povodni konj ippopotamo (Hippopotamus amphibus)

    2. pren. omone, omaccione goffo, maldestro

    3. šah. cavallo

    4. šport. cavallo:
    konj z ročaji cavallo con maniglie
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda v zobe a cavallo donato non si guarda in bocca