Franja

kázenski pénal, criminel

kazenska ekspedicija expédition ženski spol punitive (ali répressive)
kazenska kolonija colonie ženski spol pénitentiaire
kazenski list casier moški spol judiciaire
kazenski postopek procédure ženski spol pénale (ali criminelle), instance ženski spol pénale
kazensko pravo droit moški spol pénal (ali criminel)
kazensko sodišče tribunal moški spol judiciaire
kazenski zakonik code moški spol pénal
kazenski prostor (nogomet) surface ženski spol de réparation, zone ženski spol de penalty
kazenski strel (prosti) coup moški spol franc, (enajstmetrovka) penalty moški spol

kázenski (-a -o) adj.

1. penale; punitivo:
voj. kazenska ekspedicija spedizione punitiva
kazenska kolonija colonia penale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. kazenski prostor area di rigore
šport. kazenski strel calcio di punizione; (enajstmetrovka) calcio di rigore

2. jur. penale:
sprožiti, uvesti kazenski postopek promuovere un'azione penale, istruire un processo
ustaviti kazenski postopek sospendere un processo
kazenska odgovornost responsabilità penale
kazenska preiskava istruttoria
kazenska sankcija sanzione penale
kazenski poboljševalni zavod casa di pena, penitenziario
kazenski pregon azione penale
kazenski proces processo penale
kazenski sodnik giudice penale
kazenski ukrep provvedimento, misura penale
kazenski zakonik codice penale
kazensko pravo diritto penale

kázenski penal; de castigo

kazenski postopek (pravo, zakonik) procedimiento m (derecho m, código m) penal
kazenska četa compañía f disciplinaria
kazenska kolonija colonia f penitenciaria
kazenska ekspedicija expedición f de castigo
kazensko sodišče tribunal m de lo criminal
kazensko taborišče campamento m disciplinario; campo m de concentración
kazenski strel (nogomet) golpe m franco, (enajstmetrovka) penalty m
kazenski prostor (nogomet) área f de castigo
kazenski ukrep medida f punitiva (ali represiva), sanción f

korintski pridevnik
1. pogosto v zgodovinskem kontekstu (o grškem mestu) ▸ korinthosziOkrog leta 600 je bil korintski tiran Periander najpomembnejši državnik v Grčiji. ▸ 600 körül Periandrosz korinthoszi türannosz volt Görögország legfontosabb államférfije.

2. umetnost (o umetnostnem slogu) ▸ korinthosziPovezane iztočnice: korintski steber, korintski kapitel, korintski slog

kronsk|i [ó] (-a, -o) Kron- (dragulji Kronjuwelen množina, svet der Kronrat, zaklad der Kronschatz, domena das Krongut, kolonija die Kronkolonie, priča der Kronzeuge, steklo das Kronglas); Kronen- ( tehnikasveder der Kronenbohrer, pokrivanje gradbeništvo, arhitektura das Kronendach, tehnika matica die Kronenmutter)
kronsko zapiralo der Kronenkorken, Kronkorken, der [Kronenverschluß] Kronenverschluss

krónski crown(-); regal, of the crown; belonging to the crown

krónski dragulji crown jewels pl
krónske insignije regalia pl
krónska kolonija crown colony, Crown Colony

Masilija samostalnik
zgodovina (grška kolonija) ▸ Masszilia [görög gyarmat]

Medma -ae, f (Μέδμα, Μέδμη) Médma, lokrijska kolonija na zahodni obali Italije v brutijski pokrajini: Plin.

Mīlētus -ī (Μίλητος) Milét

I. m oče Kavna in Biblide (Byblis, legendarni ustanovitelj mesta Mileta: O. —

II. f

1. staro trgovsko mesto v Kariji, sloveče po čebelarstvu, ovčarstvu in volnarstvu, Talesov rojstni kraj: Ter., Ci., L., Mart., Mel., Plin., Ap., Amm. idr. — Od tod adj. Mīlēsius 3 (Μιλήσιος) milétski: Ter., Varr. Fr., Val. Max., Lact. idr., populus Ci., deus (= Apolon, ki je imel v Miletu svetišče in preročišče) Ap., vellera V., Milesium (sc. alcyoneum) Plin., lana Plin., Aug., Col., crimina O. objestni, opolzki spisi (romani), ki so najprej izhajali v Miletu (= miletske zgodbe), Milesio sermone varias fabulas conserere Ap.; subst.
a) Mīlēsius -iī, m Milétčan, Milézijec: Ter., Varr., Thales Pl., Ci.; pogosto pl. Mīlēsiī -ōrum, m Milétčani, Milézijci, preb. Mileta: Ci., L., Mel., Plin.
b) Mīlēsia -ae, f (sc. urbs) = Miletus: Milesiae conditor Ap.
c) Mīlēsiae -ārum, f (sc. fabulae) milétske zgodbe (pripovedke), opolzki romani (gl. zgoraj Mīlēsia crimina): M., Tert., Hier.
d) Mīlētis -idis, acc. -ida, f α) milétska: urbs O. mesto Tomi, kolonija mesta Mileta. β) patron. Milétida = Miletova hči Biblida: O.

2. (Μίλατος) mesto na severovzhodni obali Krete, baje matično mesto karijskega Mileta: Plin.

3. izginulo mesto v Eoliji ob Idi: Plin.

Molycrīa -ae, f (Μολυκρία, tudi Μολυκρείον) Molikríja, najzahodnejše mesto v zahodni Lokridi ob Antirionu, menda korintska kolonija: Plin.

mravlja samostalnik
(žuželka) ▸ hangyaPovezane iztočnice: faraonska mravlja, mravlja delavka, puščavska mravlja

naselbin|a [é] ženski spol (-e …) die Siedlung (tudi živalstvo, zoologija), die Ansiedlung (stalna Dauersiedlung, višinska Höhensiedlung); (kolonija) die Kolonie

nemški pridevnik
1. (o Nemčiji in Nemcih) ▸ németPovezane iztočnice: nemška marka

2. (o lastnosti) ▸ német, németes Nemški red in disciplina sta poznana po vsem svetu. ▸ A német rend és fegyelem közismert az egész világon.
Imate nemško disciplino, ste zelo delavni. ▸ Maga németesen fegyelmezett, nagyon dolgos.
Vse poteka gladko in z značilno nemško natančnostjo. ▸ Minden zökkenőmentesen és a jellemző német pontossággal folyik.

Nīcaea -ae, f (Νίκαια) Nikája, Nicéja

I.

1. Nicéja, znamenito mesto v Bitiniji, ob jezeru Askanij, sprva imenovano Ancōra, potem Antigonia (po ustanovitelju Antigonu), novo ime (Νίκαια) pa ji je dal Lizimah po svoji zmagi (νίκη) pri Ipsu l. 301 (zdaj Isnik = εἰς Νίκαιαν): Ci., Cat., Plin. iun. Od tod adj.
a) Nicaeēnsis -e nicéjski, iz Nicéje: Ci. ep., Diophanes Varr., Isigonus Plin., Gell.; Nicaeēnsēs -ium, m Nicéjci, preb. Niceje: Ci., Traianus ap. Plin. iun.
b) Nicaenus 3 nicéjski: fides Cod. Th. na nicejskem koncilu (cerkvenem zboru) sprejeta veroizpoved.

2. Nikája, mesto ali gradišče v Lokridi ali ob vznožju gore Ojta (Oeta) blizu Termopil: L.

3. mesto v Indiji ob Hidaspu; ustanovil ga je Aleksander Veliki (zdaj najbrž razvaline pri vasi Darapur): Cu., Iust.

4. mesto v Liguriji, kolonija Masilijcev (zdaj Nizza): Plin., Mel. —

II. žensko ime, npr. ime Kraterove soproge: L.

Olbia -ae, f (Ὀλβία = blaženo [srečno] mesto) Ólbija

1. mesto na skrajnem severovzhodnem delu obale Sardinije z edinim dobrim pristanom ob tem obrežju (zdaj Terranova): Ci. ep., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Olbiēnsis -e ólbijski, iz Ólbije: ager L., epistula Ci. ep.

2. mesto v Bitiniji, pozneje imenovano Nicaea: Plin. — Od tod adj. Olbiānus 3 ólbijski, pri Ólbiji: sinus Mel. (zdaj vzhodni del zaliva Ismit)

3. mesto na obrežju narbonske Galije, kolonija Masilije: Mel.

4. mesto v evropski Sarmatiji ob reki Hipanis, miletska kolonija, po Plin. imenovano tudi Olbiopolis (Olbiópolis, Olbiópola) in Miletopolis (Miletópolis, Miletópola, zdaj Kudak blizu Okzakova): Mel.

pelikan samostalnik
(ptica) ▸ pelikán, gödényIzpod 50 centimetrov dolgega kljuna se spusti ogromna kožna vreča, v katero pelikan shranjuje plen. ▸ A pelikán 50 centiméter hosszú csőre alól egy hatalmas bőrzsák ereszkedik alá, ahol a zsákmányt tárolja.

penitenciario

colonia penitenciaria kazenska kolonija
sistema penitenciario kazenski sistem

pénitentiaire [-tɑ̃sjɛr] adjectif kaznilniški, zaporniški

colonie féminin pénitentiaire kaznilniška kolonija
régime masculin pénitentiaire zaporniški režim

Peraea² -ae, f (Περαία) Perája, mesto v Argolidi, mitilenska kolonija: L.

Perinthos (in Perinthus) -ī, f (Πέρινϑος) Perínt, mesto v Trakiji ob Propontidi (kasneje imenovano Heraclea, danes Eregli), kolonija otoka Samos: L., Mel. Od tod adj. Perinthius 3 perínt(ij)ski, subst. Perinthia -ae, f Períntijka, Perínčanka = „Dekle iz Perinta“, naslov Menandrove komedije: Menander fecit Andriam et Perinthiam Ter., in Andriam ex Perinthia fatetur transtulisse atque usum pro suis Ter.