Franja

sudis -is, f (etim. nedognana beseda)

1. krajši kol: Lucan., Plin., Sil. idr., ripa autem erat acutis sudibus praefixis munita C., ibi sudes stipitesque praeacutos defigit C., multae praeustae sudes C., stirpes obruit arvo quadrifidasque sudes V., hastilia virgae fraxineasque optare sudes V.; kot orožje: alii praeacutas sudīs portabant, sudīs, pila … mittere S., non iam … stipitibus duris agitur sudibusve praeustis, sed ferro ancipiti decernunt V., sudem vix osse revellit O., scutumque sudemque is gerat Tib.; (pri L. 40, 6, 6 in 40, 9, 11, najdemo v nekaterih izdajah rudibus nam. sudibus).

2. metaf.
a) ost, konica, bodica, starejše rt, bodec: saxeae sudes Ap., cernis erectas in terga sudes? Iuv., sudes densae Prud. trnje.
b) = sphyraena súdis, vrsta ščuke: Plin.

surus -ī, m (prim. skr. sváruḥ dolg kos lesa, stvnem. swirōn (na)koliti, (na)količiti) veja, mladika, brst, poganjek, odrastek, kol: Fest. idr., surum unum unus ferre, tamen defendere possent Enn. ap. Fest., sic item quoniam simile est recto casu surus lupus lepus, rogant, quor non dicatur proportione[m] item suro lupo lepo Varr., vetera, ut cascus casci, surus suri Varr.

šȋp šipa m
1. pilot, kol, drog, nosilec: zgrade osnivane su na šipovima, koji su u zemlju pobijani
2. obroček, železo na katero se obesi žabica, obešanka
3. bat: šip na pumpi, parnoj mašini

tȁklja ž
1. kol: taklja u vinogradu
2. natič, prekla: taklja za grah, pasulj

ţeápă ţépi f

1. kol, drog, prekla

2. bodica

3. trn

tȑklja ž
1. natič: trklja za pasulj, za grah, za grašak
2. kol: trklja za lozu

vacerra -ae, f (prim. skr. vaśaḥ trst, bambus, bruno) v zemljo zabit kol: vacerram et Aelius et alii complures vocari aiunt stipitem Aelius Ap. Fest.; v pl. ograja iz kolov: Col.

2. metaf. kot psovka štor, klada, hlod: vecorde et malefica vacerra L. Andr. ap. Fest.

vāllus¹ -ī, m (osnovna obl. *u̯alno- iz indoev. kor. *u̯el-, *u̯al- upogniti (upogibati), valiti (prim. vāllis); prim. skr. vala- bruno, greda, drog, gr. ᾗλος (iz *Ƒάλνος) žebelj, kol, lat. vāllum (kot kolekt. k vāllus), got. walus palica, stvnem. wurzala = nem. Wurzel; izpos.: nem. Wall okop, nasip)

1. kol: Plin., exacuunt vallos V. kole za trte, trtne kole, trtno kolje, sudes et acuto robore valli V.

2. occ.
a) okopni kol, stolpič, palisada, v pl. tudi naperki: (sc. Scipio) militem cotidie in opere habuit et XXX dierum frumentum ad septenos vallos ferre cogebat L. epit., induere se acutissimis vallis C.; kolekt. okopno kolje: qui labor … ferre vallum Ci., ferre secum vallum L., caedere vallum, vallum caedere et parare L.; od tod
b) kólje, (o)hlodje, hlodovje, kolišče na okopu, okop, palisada, nasip: duplex vallus, vallus contra hostes, vallus humiliore munitione C.; pesn. metaf.: vallus pectinis O. zobje (glavnika).

žéželj m
1. kol, h kateremu je privezan ovčarski pes; palica namesto verige ali vrvi, s katero je privezan pes: biti ljut kao pas u žeželju
2. gorjača, batina

жердь f drog, kol, tramič

кіл кола́ ч., kòl kôla m.

кіло́к -лка́ ч., kòl kôla m.

прикoл m kol;
стоять в прикoле biti privezan, stati neizkoriščen

рожон m (zast.) kol; raženj;
на рожон не полезешь z glavo ne moreš skozi zid;
какого рожна тебе надо? (vulg.) kaj za vraga bi še rad?

свая f kol, pilot

столб m steber, drog, kol;
пыль столбом oblak prahu;
межевой столб mejnik;
позвоночный столб hrbtenica (anat.)

стяг m

1. (poet.) vojaški prapor;
поднять с. на кого začeti vojno proti komu;

2. (prov.) kol, palica

тычина f kol, prekla

тычок m sunek; palica, kol; (lj.) štrlina;
т. в спину sunek v hrbet;
дать тычка suniti;
на тычке жить živeti na živahnem, neprijetnem kraju

anpfählen prikoliti, privezati za kol