Franja

kanádski (-a -o) adj. geogr. canadese, del Canadà:
kanadska jezera i laghi del Canadà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. kanadska jelka abete del Canadà (Abies balsamina)
kanadski balzam balsamo del Canadà
zool. kanadski bober castoro (Castor canadensis)
bot. kanadski topol pioppo canadese (Populus canadensis)

kolorádski (-a -o) adj. bot.
koloradska jelka abete americano (Abies concolor)
zool. koloradski hrošč dorifora (Doryphora decemlineata)

natale

A) agg.

1. rojsten, roden; domači:
giorno natale rojstni dan
terra natale rojstni kraj, domovina

2. otr.
Babbo natale božiček

B) m

1. (natalizio) rojstni dan:
natale di Roma obletnica ustanovitve Rima
festeggiare il proprio natale praznovati svoj rojstni dan

2.
Natale relig. božič:
albero di Natale božična jelka
durare da Natale a S. Stefano pren. malo trajati, biti kratke sape
essere Natale per qcn. biti za koga velik praznik

3.
natali pl. rojstvo; ekst. rod, izvor

novoléten (-tna -o) adj.

1. di Capodanno

2.
novoletna jelka albero di Natale
novoletna izdaja, novoletno darilo strenna

perenne večen; neprestan

pino perenne vedno zelena jelka

pinnātus 3 (pinna1)

1. pernat, operjen, opremljen s perjem: iam vero clinata est ungula vemens fortis Equi propter pinnati corporis alam Ci. poet., tum iecore opimo farta et satiata adfatim clangorem fundit vastum et sublime avolans pinnata cauda nostrum adulat sanguinem Poeta ap. Ci., Cupido Ci., qui nervo tenet Haemonio pinnata senex spicula Chiron Sen. tr.

2. metaf. tako rekoč pernat (perutast): femina (sc. abies) etiam prolixior … folio pinnato densa Plin. (jelka) … pri kateri so iglice razporejeno na gosto druga ob drugi kot peruti, pinnato fulgore radiantes (sc. carbunculi) Plin., pinnata et ipsa (sc. fraxinus) folio Plin.

3. krilat, okriljen: nisi portenta anguisque volucris ac pinnatos scribitis Luc., quae (sc. Diana) pinnatum Cupidinem genuisse dicitur Ci., Aethiopia generat pinnatos equos Plin., nunc tormentis excusso (sc. ferro) … nunc vero pinnato Plin., vidit se … pinnatarum formicarum multitudine oppleri Suet., famulorum tuorum draconum pinnata curricula Ap., omnium animalium … pinnatarum et pedestrium et aquatilium Ap.; pren.: Poenico bello secundo Musa pinnato gradu intulit se bellicosam in Romuli gentem feram Porcius Licinius ap. Gell., pinnatam Pegasi vincebas celeritatem Ap.

secō -are, secuī, sectum, toda secātūrus (indoev. kor. *se(i)k-, *sēq-, *səq- rezati, (raz)klati, kalati; prim. umbr. pru-sekatu = lat. pro-secato, lat. saxum [= „razklano“], s(a)cēna, secula, secūris, segmen, segmentum, sexus, sīcu, secīvum, sl. seči, sekati, sekira, sek, lit. iszekti (iz)dolbsti, stvnem. sëga ali saga = Säge, stvnem. segansa = Sense, stvnem. sahs nož, rezilo, sihhila = nem. Sichel)

1. seči = sekati, odsékati (odsekávati), (od)rezati, odrézati (odrezováti, odrezávati), razrézati (razrezováti, razrezávati): IUST. idr., seca digitum vel aurem PL., omne animal secari ac dividi potest CI., pabulum secari non posse CI. pokositi, florentīsque secant herbas V., sectae herbae H., secare crinem dextrā V., capillos O., viscera in frusta V., ferro pendentia colla V. odsekati, fauces novaculā SUET. prerezati, cotem novaculā FL., prave sectus unguis H. obrezan, secta abies V. obsekana jelka, jelove plošče, sectus elephantus (= gr. πριστὸς ἐλέφας) HOM.) (iz)rezljana slonova kost; abs.: manus secanti similis Q. žagajoči, nec ideo ferrum secandi vim perdidit SEN. PH.

2. occ.
a) v plošče (platnice) razrézati (razrezováti, razrezávati), razžágati (razžagováti), razsékati (razsekováti, razsekávati): marmora H., domus sectis nitebat marmoribus LUCAN. od marmornih plošč, robore secto ingentem struxere pyram V. iz razklane hrastovine, lapidem serrā ... secant PLIN., secatur in lamnas praetenues et ilex PLIN.
b) razkósati (razkosávati): gallinam, lepores IUV., altilia decenter SEN. PH., sectae quadra placentae MART.
c) kot medic. t. t. rezati, kak ud odrézati (odrezováti, odrezávati), (od)žagati, operirati, amputirati: L. EPIT. idr., vomicam immaturam PL., varices secabantur Mario CI., Marius cum secaretur CI., ense secent lato volnus V. izrezati (izrezavati, izrezovati), corpora, membra PLIN., medici etiam integra secantes Q., saevitia secandi urendique PLIN.; od tod subst. pt. pf. secta -ōrum, n operirani telesni deli: PLIN.
d) skopiti (skopljati), kastrirati: sectus Gallus, puer sectus arte mangonis MART.

2. pesn. = raziti, uraziti, rániti, raníti (ranjeváti), (po)habiti, pohabiti (pohabljati), (o)krniti (okrnjevati), poškodovati: SEN. PH., LACT. idr., ambo (sc. postes) ab infumo tarmes secat PL. razjeda, secuerunt corpore vepres V., tibi ne teneras glacies secet aspera plantas V., intorto verbere tera seca TIB., sectus flagello H. ali loris MART. razmesarjen, acuto ne secer ungui H., sectae ungui genuae H. razpraskana, sectis comis MART. z raztrganimi lasmi (po nekaterih izdajah saevis comis); pren. (o bolezni) mučiti, pestíti: si quem podagra secat CAT., podagrā cheragrāque secatur Gaius MART.

3. metaf.
a) sekati, presékati (presekávati, presekováti), (raz)deliti, ločiti (ločevati): quos (sc. populos) secans ... interluit Allia L., sectus orbis H. polovica zemeljskega kroga, caelum ... secant zonae O., undas secat Isthmos LUCAN., amnis urbem secans PLIN., medios Aethiopas secat (sc. Nilus) PLIN., medios agros secare PLIN. IUN.
b) premikajoč se kaj sekati ali rezati = skozi kaj ali po čem, čez kaj (po)hiteti, leteti, teči, prodreti (prodirati), pluti, jadrati, plavati, kaj prehite(va)ti, preletéti (prelétati, preletávati), preteči (pretekati), prepluti, prejadrati, preplavati ipd.: MEL. idr., ales geminis secat aëra pennis CI. (Arat.), illa levem fugiens secat aethera pennis V., volabat ... ventosque secabat ... Cyllenia proles V., sonitum dat stridula cornus et auras certa secat V., vox secans aëra Q., fugā secare aequora V., vada nota secare O., nave fluctus O., aequor puppe O., puppe freta O., Doto et Galatea secant spumantem pectore pontum V., innabant pariter fluctusque secabant V., volucri curru medium secat agmen V. dirja skozi ..., iumenta secabant infimam nivem L.; s prolept. obj. viam secare ubráti (ubírati) pot, napotiti (napotovati) se, odriniti (odrivati), (pre)koračiti, krčiti si pot: ille viam secat ad navīs V. ubere pot nazaj k ladjam, via secta V. odrinjena, quacumque viam secat, agmina cedant V., diversae viae secari coeperunt Q. poti so se ubirale (so ubirali) v razne smeri; pesn.: (sc. Iris) secuit sub nubibus arcum V. je med poletom (na poti) skozi zrak naredila lok, je v loku preletela zrak.
c) pren. α) (z besedami) sekati po kom ali čem, prerešetá(va)ti koga, kaj: secuit Lucilius urbem PERS. β) (raz)deliti: causas in plura genera CI., scrupulosa in partes secta divisionis diligentia Q., secta bipartito mens O. razdvojen. γ) (po reklu viam secare) spem secare „hoditi za upom“ = oklepati (držati) se upanja, upati: quam quisque secat spem V. δ) (= dirimere) razsoditi (razsojati), poravna(va)ti, konč(ev)ati: magnas plerumque secat res H., quo multae magnaeque secantur iudice lites H.

srebŕn (made of) silver; silvery

srebŕna doba silver age
srebŕn (zvonek) glas silvery tone
srebŕn novec silver coin, silver money
srebŕna jelka silver fir
srebŕna lisica zoologija silver fox
srebŕna folija (staniol) silver foil
srebŕna kopel fotografija silver bath
srebŕna poroka silver wedding
srebŕn papir silver paper
srebŕna posoda silver, silver plate
srebŕna (okrasna) ribica silver fish, silversides
srebŕna ruda silver ore
srebŕn sijaj silveriness
srebŕna ura silver watch
srebŕna valuta silver currency, silver standard
srebŕna zlitina silver alloy
srebŕn zven silvery sound
srebŕna žica silver wire
srebŕnih las silverhaired
dal mi je dva funta v srebŕnem denarju he gave me two pounds in silver

srebŕn d'argent, argenté, argentin

srebrn denar monnaie ženski spol d'argent
srebrna folija tain moški spol d'argent
srebrn glas voix argentine, son argentin
srebrn jedilni pribor couvert moški spol d'argent
srebrna jelka sapin argenté
srebrna lisica renard argenté
srebrna medalja médaille ženski spol d'argent
srebrna poroka noces ženski spol množine d'argent
srebrna posoda vaisselle ženski spol d'argent, argenterie ženski spol
srebrno okovje garniture ženski spol d'argent (ali en argent)
srebrna ribica poisson moški spol rouge, petit poisson d'argent
srebrna ruda minerai moški spol d'argent
srebrno siv gris argenté
srebrna vrba saule blanc
srebrna žica fil moški spol d'argent

srebŕn de plata; argénteo; argentino

srebrn denar moneda f de plata
srebrn drobiž plata f menuda
srebrna folija hoja f de plata
srebrn glas voz f argentina
srebrn jedilni pribor cubierto m de plata
srebrna jelka abeto m blanco (ali argentado)
srebrna lisica (zool) zorro m argentado
srebrna medalja (kolajna) medalla f de plata
srebrn kovanec moneda f de plata
srebrna poroka bodas f pl de plata
srebrna posoda (vajilla f de) plata f
srebrn(o) okov(je) guarnición f de plata
srebrna ribica pez m luna
srebrna ruda mineral m argentífero (ali de plata)
srebrno siv gris argentado
srebrna vrba sauce m blanco
srebrn zvok sonido m argentino
srebrna žica hilo m de plata

vítek slender; slim

vítek kot jelka (as) straight as a poplar
vítka linija waistline
vítek stas slender waist
napraviti vítko, postati vítek to slim
paziti na svojo (vítko) linijo to watch one's waistline
vítko dekle wasp-waisted girl

ἐλάτη, ἡ ep. poet. jelka, smreka, jelovo veslo, čoln.