Franja

túći túčēm, oni túkū, túci, túcijāh -āše in túčāh -āše, túkoh tûče túkosmo, tûkao túkla, túčen -a
I.
1. tolči: tući so, kavu, kafu u havanu, koga pesnicom po ledima; grad je pola sata tukao polja i vinograde; kiša je tukla po prozorima; more tuče talasima o obalu
2. biti: sat tuče podne; konj tuče zadnjim nogama
3. tolči, premagati: tući neprijatelja
4. premagovati, biti močnejši: kraljica tuče u svim pravcima (šah)
5. tolči, udarjati: tući na vrata, na prozor
6. klati, ubijati: tući svinje, ribu
7. tolči, streljati: naš mitraljezac tukao je pravo u neprijateljski rov
8. tolči, treti: tući orahe
9. skopiti, kastrirati: tući ždrijepca, bika
10. žuljiti, tiščati: tvrde cipele tukle su mi noge ne manje od kamenja
11. udarjati: cigani tuku u cimbale; njena ruka tuče po klaviru
12. biti plat zvona: zvono na požar tuče
13. tolci, utripati, biti: sam čuje kako mu tuče srce
14. tolči: tući lan, kudjelju
15. tući žicu po ovinkih skušati kaj dobiti, izmoledovati; tući koga kao vola u kupusu neusmiljeno pretepati koga; tući rekord; tuče mi srce za kim srce mi bije za kom, hrepenim po kom
II. tući se
1. tolči se: oni se tuku pesnicama
2. biti se: tući s neprijateljem u dvoboju
3. bojevati se, biti se: tući se na život i smrt; tući se iz pušaka streljati se; tući se uskršnjim jajima trkati se s pirhi; tući se po svijetu, po svetu potikati se po svetu

ur|a³ ženski spol (-e …)

1. čas dogoditve: die -stunde (rojstva Geburtsstunde, smrtna Sterbestunde, smrti Sterbestunde, Todesstunde)
dan in ura Tag und Stunde
dan in ura smrti die Todeszeit

2. rok, primeren trenutek: die -stunde (ločitve/slovesa Trennungsstunde, odrešitve/odrešenja Erlösungsstunde, osvoboditve Befreiungsstunde, življenja Lebensstunde)
zadnja ura die letzte Stunde
zadnja ura bije die letzte Stunde schlägt
ure so mu štete seine Stunden sind gezählt

3.
šolska ura Schulstunde
učna ura Unterrichtsstunde
prosta ura Freistunde
dvojna ura Doppelstunde, Blockstunde
govorilna ura za starše Elternsprechstunde
-stunde (nemščine Deutschstunde, slovenščine Slowenischstunde, klavirska Klavierstunde, konverzacije Konversationsstunde, petja Gesangstunde, počitka Ruhestunde, pravljic Märchenstunde, računstva Rechenstunde, risanja Zeichenstunde, telesne vzgoje Turnstunde, verouka Religionsstunde, zemljepisa Erdkundenstunde, zgodovine Geschichtsstunde, glasbe Musikstunde, instrukcij Nachhilfestunde, vožnje Schulfahrt, Fahrstunde, vprašanj in odgovorov Fragestunde, za mlade Jugendstunde)
število ur die Stundenzahl
ur na teden Wochenstunden množina
pouk po urah der Stundenunterricht

4.
policijska ura čas zapiranja: Polizeistunde, Sperrstunde
prepoved gibanja: die Ausgangssperre

5.
molitvena ura (hora) die Gebetsstunde, die Hora, das Stundengebet
| ➞ → uradne ure

úra (čas) hour; (žepna) watch; (stoječa, stenska, stolpna) clock; (namizna) timepiece

úra budilka alarm clock
peščena úra sand glass
sončna úra sundial
cerkvena úra church clock
úra z nihalom pendulum clock
zapestna úra wristwatch
ladijska úra chronometer
úra štoparica stopwatch
policijska úra curfew
konične úre rush hour
huda úra thunderstorm
učna úra lesson
proste úre free (ali spare) hours pl
smrtna úra the hour of death, dying hour, last hour
v zgodnjih úrah in the small hours
úra X vojska zero hour
v teku ene úre, v manj kot eni úri in less than an hour, within an hour
o úre do úre from hour to hour
prav ob tej úri at this very hour
po moji úri by my watch
pol úre half an hour, a half hour
pred pol úre half an hour ago
5 milj na úro 5 miles per hour, 5 miles an hour
vsake tri úre every three hours
več kot eno úro over one hour
ob tej úri at the present time, ZDA presently
polni, celi 2 úri for two hours at a stretch (ali pogovorno on the trot)
dobro úro a good hour
ob 12. úri at 12 o'clock, at noon
v smeri kazalca úre clockwise, (v nasprotni) anticlockwise
jermenček za zapestno úro watch strap, strap for wristwatch; (wrist) watch band; strap (ali cord, link, expansion) band
verižica za úro watch chain, (pri telovniku) watch guard
kolesje úre movement of a watch
ohišje úre clock case
vzmet úre watch spring
utež pri úri clock weight
kazalec úre hand
kazalec sončne úre gnomon
številčnica úre dial
tovarna úr clock factory, watch factory
trgovina z úrami clock trade, watch trade, trade in clocks and watches
koliko je úra? what time is it?, what's the time?, (redko) what o'clock is it
úra je 5 it is five o'clock
četrt na šest je it is a quarter past five
pol šestih je it is half past five
tri četrt na šest je it is a quarter to six
na moji úri je tri it is three by my watch
ob kateri úra? at what time?
je ta úra prav? is that clock (tvoja zapestna úra your wristwatch oziroma pogovorno watch) right?
on je točen kot úra he is as regular as clockwork
moja úra je točna my watch keeps perfect time
dobrih 5 úr je do mesta it's a good five hours to the town
moja úra gre dobro my watch is a good timekeeper
moja úra ne gre (se je ustavila, se je iztekla) my watch is not going (has stopped, isn't working)
moja úra je pokvarjena there is something wrong with my watch
navijte svojo úro! wind up your watch!
moja úra je navita my watch is wound up
úra bíje the clock strikes (oziroma is striking)
úra bo zdajci (od)bila 11 the clock is just about to strike eleven
úra je odbila 7 the clock has struck seven
odbila mu je zadnja úra his last hour is come
moja úra prehiteva my watch is fast (ali gains, is gaining)
moja úra zaostaja my watch is slow (ali loses, is losing)
vprašati koliko je úra to ask the time
naravnati (regulirati) úro po... to regulate (ali to set) one's watch by...
držati se rednih úr to keep regular hours
letalo je doseglo poprečno 450 milj na úro the plane averaged 450 miles an hour
dajati angleške úre (= lekcije) to give English lessons
to úro je treba naviti this clock needs winding up (ali rewinding)
moja úra je potrebna popravila my watch needs repairing
razmakniti konične úre (da ni navala na avtobuse itd.) to stagger office hours
rana úra zlata úra early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise
delati 24 úr brez prekinitve (noč in dan) to work around the clock

úra (-e) f

1. ora:
hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
biti plačan na uro venir pagato a ora
biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
delovna ura ora lavorativa
ura letenja ora di volo
avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
proste ure ore libere
šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
pren. zadnja ura ultima ora

2. (naprava) orologio:
ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
naviti uro caricare l'orologio
ročna, zapestna ura orologio da polso
stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
nihalna ura orologio a pendolo
digitalna ura orologio digitale, numerico
šahovska ura orologio da scacchi
peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
radijsko vodena ura orologio radiocomandato

3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
imeti štete ure avere le ore contate
gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
huda ura temporale
policijska ura coprifuoco
ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
fiz. atomska ura orologio atomico
biol. biološka ura orologio biologico
šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
elektr. kilovatna ura kilowatora
šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
teh. ura nič ora zero
PREGOVORI:
rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.

verberō¹ -āre -āvī -ātum (verbera)

1. (pre)bičati, (pre)tepsti, šibati (z bičem, šibo): Pl., Mart., Suet. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare Ci., virgis verberari Ci., aliquem verberatum necare L., ad pulsandos verberandosque homines Ci., piscem ferulā Plin. z udarci mehčati.

2. udariti (udarjati), biti koga, kaj, ob kaj, (pre)tepsti (ne z bičem ali šibo, ampak s kako drugo stvarjo), mahati, udrihniti (udrihati) po kom, čem, zade(va)ti koga, kaj: Ca., Eutr. idr., os Plin. iun. v obraz, os manibus T., eum ense O., aethera alis V., auras ictibus V., centena arbore fluctūs V. s sto vesli udarjati po valovih, Charybdis sidera verbera undā V. „tepe“ = škropi zvezde, se dotika zvezd, Aufidus verberat undas Lucan. tepe valovje, se izliva v valovje, chelyn plectro Sen. tr. prebirati, udarjati, igrati, mihi vox aures verberat Pl. mi bije na ušesa, verberare sulcum tempestatibus Col., verberari sole, imbre, ventis Plin., puppem verberat Eurus Val. Fl., etesiae litus Aegyptium verberant Sen. ph., Iuppiter nive verberat agros Stat., vineae grandine verberatae H. pobiti, stolčeni, sal super id (sc. vulnus) duobus digitis verberatur Cels. se potolče; abs.: caudā verberando excutere cibum Plin. (o ribah); preg.: noli verberare lapidem, ne perdas manum Pl. (o zastonjskem delu); occ. streljati na kaj, obstreljevati kaj: tormentis Mutinam Ci.

3. metaf. (z besedo) bičati, karati, v živo zbosti (zbadati), bridko zade(va)ti, mučiti: me illis quidem haec verberat verbis Pl. (prim.: verbis tamquam flagris verberati Lact.), orator istos verberavit Ci., verberare os alicuius convicio senatūs Ci., matronam contumeliis Petr., me surdum Pl. ali eius aures sermonibus T. mučiti.

Opomba: Star. obl. verberit = verberaverit: Lex ap. Fest.

zadnja ura ženski spol die letzte Stunde
zadnja ura bije die letzte Stunde schlägt

žíla (dovodnica) vein (tudi rudna); (odvodna) artery; botanika, lista rib, nervure

poln žíl veinous
brez žíl veinless
žíli podoben, kot žíl veinlike
žíla kabla core of a cable
krčna žíla medicina varicose vein
rudna žíla lode, (tanka) thread
vodna žíla thread (ali thin stream) of water
razporeditev žíl venous system, botanika, entomologija venation
glavne trgovske žíle the principal arteries of trade and commerce
prometna žíla arterial road, traffic artery, thoroughfare
glavna prometna žíla main traffic artery
promet po (glavnih) prometnih žílah arterial traffic
pesniška žíla poetic vein
zlata žíla medicina piles pl, haemorrhoids pl
žíla zlatá vein of gold
življenjska žíla (figurativno) lifeline
izkoriščanje rudnih žíl vein-mining
žíla v marmorju, v lesu streak (ali stripe) in marble, in wood
žíla bíje, utriplje the artery beats, pulsates, throbs
potipati žílo to feel someone's pulse
odrezati narodu življenjsko žílo to sever the lifeline of a nation
žíla mu je počila he burst a blood vessel
kri mi je poledenela v žílah my blood froze (ali curdled) (od groze with horror)

žíla anat vaso m sanguíneo ; (dovodnica) vena f ; (odvodnica) arteria f ; (rudna) veta f , filón m ; (v lesu, marmorju) veta f

pesniška žila (fig) vena f poética
krčna žila (med) várice, vatiz f
prometna žila arteria f de tráfico
listna žila nervio m, nervadura f
vodna žila vena f de agua
zlata žila (min) filón m de oro, (med) hemorruides f pl
bitje žile pulsación f
žila bije, utriplje la arteria pulsa
potipati komu žilo tomar el pulso a alg

ἐκ-θρῴσκω [aor. ep. ἔκθορον] ep. poet. skačem iz (s) česa τινός; pobegnem, odhitim, κραδίη ἔξω στηθέων srce hoče iz prs skočiti, t. j. srce močno bije.

πατάσσω [fut. πατάξω, aor. ἐπάταξα, pf. pass. πεπάταγμαι, aor. pass. ἐπατάχθην] 1. trans. udarim, tolčem, tepem, zadenem, ranim τινά τινι, πληγήν zadam udarec, umorim. 2. intr. o srcu: θυμὸς ἐνὶ στήθεσσιν srce mi v prsih bije, utriplje, polje.

τείνω [Et. iz τένjω, lat. tendere, nem. dehnen. – Obl. fut. τενῶ, aor. ἔτεινα, pf. τέτακα, pass. pf. τέταμαι, aor. ἐτάθην, fut. ταθήσομαι, adi. verb. τατός, τατέος; med. fut. τενοῦμαι, aor. ἐτεινάμην; ep. aor. τεῖνα, pass. τάθην, plpf. τετάμην, du. τετάσθην]. A act. I. trans. 1. iz-, raztegnem, napenjam, napnem τόξον, natezam ἡνία, ναὸς πόδα, trdno privežem, obešam τὶ ἔκ τινος, βέλη ἐπί τινι mečem, streljam na; pren. ἶσον τείνω πολέμου τέλος enako (daleč od obeh) napnem ali raztegnem, postavim odločitev (izid) boja, sem nepristran, obema sem enako naklonjen; pos. a) βοήν, αὐδάν zaženem krik, kričim; b) λόγον εἴς τινα merim z besedo na koga. 2. razpenjam, raztegujem, razširjam, λαίλαπα vzdignem vihar, βίον dolgo živim; μακροὺς λόγους imam dolge govore, μακράν dolgo (obširno) govorim. II. intr. 1. stremim za čim ἄγαν, hitim πρός τι, ἄνω; ἐπί τινος grem nad koga. 2. razprostiram se, raztezam se εἴς τινα, segam do, zadevam, tičem se, letim na koga, nanašam se, merim na koga (kaj) πρός τινα (τι), ἐγγύς τι τείνω τινός sličen sem komu, ἑξῆς vlečem se, ležim v pravilnih vrstah. B pass. I. 1. a) sem raztegnjen ali napet ἱστία τέταται, τελαμῶνε, φάσγανον (napet sem in) visim, obešen sem; pren. μάχη ἐπὶ ἶσα τέτατο je bila enako napeta = neodločena, δρόμος ἵπποισι ἐτάθη konji so dirjali na vso moč, ὑσμίνη boj se začenja (se bije); b) napenjam se, trudim se, stremim za čim. 2. a) zleknem se, iztegnem se; pf. zleknjen sem, ležim (mrtev); b) razprostiram se νύξ, obračam se, εἴς τινα proti komu. C med. iztegujem svoje, χεῖρε razprostiram svoje roke.