Franja

poljúden populaire, à la portée de tous, exotérique

poljudno znanstveno delo ouvrage moški spol de vulgarisation scientifique

pospeševáti, pospéšiti accélérer, hâter, presser, dépêcher, activer, faire diligence, précipiter; protéger, faire avancer, promouvoir, aider à, favoriser ; (pulz) élever

pospeševati korak forcer (ali presser, allonger, hâter) le pas, se hâter
pospeševati prebavo aider à la digestion
pospeševati svoje delo faire avancer son travail
pospeševati trgovino favoriser le commerce
pospeševati znanstveno raziskovanje promouvoir la recherche scientifique
ki pospešuje odkašljevanje expectorant

potovánje voyage moški spol , tour moški spol (krožno, poslovno, službeno) tournée ženski spol , itinéraire moški spol ; (dolgo) pérégrination ženski spol , périple moški spol ; (iz kraja v kraj) cheminement moški spol , déplacement moški spol

potovanje v Ameriko, v Rim voyage en Amérique, à Rome
potovanje z avtomobilom voyage en auto(mobile) (ali en voiture)
peš potovanje excursion ženski spol à pied (ali pédestre)
potovanje po Evropi voyage à travers l'Europe
potovanje po morju voyage en (ali par, sur) mer, croisière ženski spol
potovanje okoli sveta voyage autour du monde, tour moški spol du monde
potovanje tja in nazaj voyage d'aller et retour
potovanje za zabavo voyage d'agrément
potovanje z železnico voyage en chemin de fer
krožno potovanje voyage circulaire, circuit moški spol
poročno, ženitovanjsko potovanje voyage de noces
poslovno potovanje voyage (ali déplacement) d'affaires, tournée
skupinsko potovanje voyage collectif (ali en groupe)
študijsko potovanje voyage d'études
znanstveno potovanje expédition ženski spol scientifique, voyage moški spol d'exploration
načrt potovanja plan moški spol de voyage
spremljevalec na potovanju compagnon moški spol de voyage
biti na inšpekcijskem potovanju être en tournée d'inspection
biti vedno na potovanju être toujours en voyage, figurativno battre le pays
biti vedno na potovanjih être toujours par voie et par chemin
določiti svoj načrt potovanja établir son itinéraire
iti na potovanje aller (ali partir) en voyage
napraviti potovanje faire un voyage
pripraviti se za potovanje faire la valise (ali la malle)

promouvoir* [prɔmuvwar] verbe transitif povišati (v službi), imenovati (quelque chose za kaj); figuré izvesti; poklicati v življenje; pospeševati

il a été promu général de division bil je povišan, imenovan za divizijskega generala
le ministre l'a promu à un haut poste minister ga je povišal na visoko (službeno) mesto, položaj
promouvoir la recherche scientifique pospeševati znanstveno raziskovanje

promuōvere^* v. tr. (pres. promuōvo)

1. pospešiti; spodbuditi, spodbujati:
promuovere la ricerca scientifica spodbujati znanstveno raziskovanje

2. začeti, začenjati, organizirati:
promuovere una causa sprožiti postopek

3. povišati

4. šol. pripustiti v višji razred

quaerō -ere, quaesīvī (-siī), quaesītum (osnovna obl. *quaiso, *quaeso, beseda nedognanega izvora; prim. soobl. quaesō)

1. iskati, poiskati: Enn. ap. Ci., Afr. ap. Non., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Hirt., H., Ph., Tib., Pr. idr., legati Agesilaum quaerentes N., angustias quaerebat N., quaerere suos notos hospitesque C., portum C., Eurydicen, viam O., iuvencum per nemora V., quaesitae (nabrane) montibus herbae V., liberi ad necem quaerebantur Ci., quaerere aliquem ad poenam Eutr.; pesn.: oculis lucem V., te suum (svojega lastnika) decisa dextera quaerit V.; v pass. z gr. dat.: quaesitus matri (= a matre) agnus V., filia matri est quaesita O.; occ.
a) zastonj iskati = pogrešati, ne imeti (videti, najti): Plin. iun., Stat., Siciliam in Siciliā Ci., occasionem omissam (praetermissam) L., optatos Tyndaridas Pr., quaerit Boeotia Dircen O., hic ego virtutem vestram quaero, sapientiam desidero, veterem consuetudinem requiro Corn.
b) zahtevati, potrebovati, nanesti tako, da je treba (potrebno): Varr., bellum repens aut dictatoriam maiestatem aut Quinctium rectorem quaesisset L., pauca munimenta quaerebat (sc. alter collis) S., nego ego quidquam a testibus dictum, quod cuiusquam oratoris eloquentiam quaereret Ci.

2. metaf.
a) iskati kaj = skušati kaj dobiti, skušati (si) kaj pridobiti, težiti (stremeti) za čim: Hirt., Iuv., Plin. iun., Sen. ph., Eutr. idr., opus (delo) Ci., L., pecuniam N. hoteti vzeti na posodo, sibi maius imperium Cu., gloriam bello Ci., armis gloriam atque divitias S., honores sibi L., alicui venenum Ci. skušati koga zastrupiti, mortem Vell. hoteti umreti (smrt storiti), vitam Vell. skušati si ohraniti življenje, sanguine reditūs V. s krvjo pridobljena, quaerere tempus eius interficiendi N. ali occasionem fraudis C. ali locum iniuriae L. ali locum insidiis L., Cu. čakati priliko (priložnost), iskati (prežati na) priložnost, quid sibi hic vestitus quaerit? Ter. kaj neki hoče (= kaj neki pomeni) ta obleka?; o osebah (ret.): quaerere sibi novum imperatorem S., melius visum amicos quam servos quaerere S., adversus externos militem T., externus in regnum (za vladarstvo) quaeritur heres V., liberos Pl., Suet. skušati roditi, skušati dobiti otroke; occ. iskati kaj = α) skušati kaj narediti (storiti, ugotoviti), potem sploh narediti (delati), storiti, ugotoviti (ugotavljati), pripraviti (pripravljati): Ter. idr., fugam ex Italiā Ci. ali itineribus diversis fugam C. skušati pobegniti, dedecore potius quam manu salutem S. iskati rešitev, skušati se rešiti, alicui ignominiam L. koga spraviti v sramoto, koga osramotiti, alicui invidiam Q., tudi invidiam in aliquem Ci. skušati komu nakopati zavist, vzbuditi pri drugih zavist do koga, ultionem Vell. iskati povod za maščevanje, quaesita mors T. prostovoljna smrt. β) pridobi(va)ti (si), dobi(va)ti, (za)služiti si: Pl., Q., Plin. idr., pecuniam Ci., dotes sanguine quaesitae V., victum vulgo Ter. (o vlačugi), victum sibi Gell., Lact., victoria quaeritur sollicitis armis O., quidquid quaesierat, ventri donabat H., nummos aratro et manu Ci., regnum armis Lucan.; abs.: Ter., Ci., denique sit finis quaerendi H., nec minor est virtus, quam quarere, parta tueri O.
b) skušati izvedeti, hoteti vedeti, (po)izvedeti, poizvedeti (poizvedovati), vprašati (vpraševati), spraševati, po(v)prašati (po(v)praševati): Pl., Ter., quaero: quid facturi fuistis? Ci.; quaerere aliquem, npr. ab ostio (ianuā) Ci. vprašati po kom pri hišnih vratih; quaerere aliquid ali de aliquā re vprašati (vpraševati), po(v)prašati (po(v)praševati) po čem, za kaj, zaradi (glede) česa: luctum tuorum, causas V., Nerviorum de naturā … Caesar cum quaereret C., de Clodii reditu Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quaesivit, ubi tuto viveret N., verum sit an falsum Ci., si incolumis evasisset L., quaerant, num quid … Ci.; vprašana oseba (v sl. v acc. ali gen.) stoji v lat. v abl. večinoma za ab, abs, pa tudi z de in ex: quaesivit a medicis, quemadmodum se haberet N., quaero abs te, teneasne memoriā Ci., ex me quaesieras, nonne putarem Ci., quaerit ex solo ea, quae in conventu dixerat; … eadem ab aliis quaerit C., de te ipso, Vatini, quaero, utrum … an … Ci.; v poklas. lat. se izpušča prvi člen ločnega vprašanja: quaesito (abl. abs.), an venisset T. na vprašanje, ali je prišel, quaesitum est, an danda esset inquisitio Plin. iun. — Poseb. izrazi: quid quaeris? H. kaj še sprašuješ? = skratka, noli quaerere! Ci. ne sprašuj! = z eno besedo!, si quaeris Ci. če hočeš kaj več (iz)vedeti; occ. α) zastaviti (zastavljati) kako znanstveno vprašanje, po(v)prašati (po(v)praševati) koga glede kake znanstvene stvari, kakega znanstvenega vprašanja ali problema: si quis quid quaereret Ci., multa ex eo saepe quaesivi Ci., naturā fieret laudabile carmen an arte, quaesitum est H., quaeritur inter medicos, cuius generis aquae sint utilissimae Plin. β) koga na natezalnici (sodno, pred sodiščem) vprašati (vpraševati), izprašati (izpraševati), zaslišati (zasliševati): de morte alicuius Ci., de servo tormentis Ci., in dominos quaeri de servis iniquum est Ci. sužnje na natezalnici spraševati njihovim gospodarjem v škodo. γ) kaj sodno preisk(ov)ati, vzeti pod sodno preiskavo (preiskovanje), posvetovati se o čem, glede česa: coniurationem L., rem per tormenta Suet., ne quaerere quidem de tanta re N., ratio perficiendi consilii quaerebatur C. posvetovali so se, kako bi se … , quaeramus reliquorum sententiam Ci.; abs.: coëgit consules circa fora proficisci ibique quaerere et iudicia exercere L.
c) iskati kaj = misliti na kaj, o čem, razmišlj(ev)ati, premišlj(ev)ati, gledati po čem, za čim: quaerere consilium Ter. ali novum (sc. consilium) S. ali consilia belli Hirt. snovati, aliquid duram in dominam Pr., labente die convivia quaerit V. misli na … , si želi (si priželeva), quaesitae artes V. izumljena (umetelna) sredstva; z odvisnim vprašalnim stavkom: quaerere ipse secum … coepit, quibusnam rebus … maximam … pecuniam facere posset Ci., quaeramus, quonam modo maxume ulti sanguinem nostrum pereamus S.; z inf.: ne quaere doceri V. ne skušaj (ne trudi se) izvedeti; occ. iskati kaj, želeti, poželeti, zaželeti si česa, kaj, hlepeti (dehteti) po čem, hoteti, (željno) pričakovati: Vell., pocula aurea H., solacia Cu., eas se balneas … ex censu quaerere Ci., virtutem incolumem odimus, sublatam ex oculis quaerimus Ci., quaerit patria Caesarem H.; s finalnim stavkom: quaeris, ut suscipiam cogitationem, quidnam … Ci. ep., quaerere et petere, ut … Gell.; z inf.: Iust., Lucr., Ph., Plin., Sen. ph. idr., si quaeris descendere O., abrumpere lucem V., mitibus mutare tristia H., mutare sedes T., quaerentem dicere plura reppulit V. ki je hotel več povedati, causam si quis cognoscere quaerit O. — Od tod

I. adj. pt. pf. quaesītus 3

1. narejen (natezan), prisiljen: asperitas, comitas T.

2. izbran, izboren, izvrsten, nenavaden, izreden, izjemen: leges quaesitiores Solon perscripsit T., epulae quaesitissimae S. fr., honores quaesitissimi T. —

II. subst. pt. pf. quaesītum -ī, n

1. (pri)dobitek, pridobljeno blago: quaesiti tenax O., attentus quaesitis H., ante quaesita H. prej pridobljeni (nabrani) zakladi.

2. zastavljeno vprašanje: accipe quaesiti causam O.

quaestiuncula -ae, f (demin. iz quaestiō) drobno znanstveno vprašanje ali raziskovanje, znanstveno vprašanjce ali raziskovanjce: ponere alicui quaestiunculam Ci., ponere invicem cuiuscumque generis quaestiunculas Q., ponere alicui tales quaestiunculas Sen. ph., illa quaestiuncula, quae in prima parte tractata erat a quibusdam Sen. rh., quaestiunculae minutae Suet.

raziskoválen research(-); investigative; investigatory

raziskoválna dejavnost (politika, skupnost) research activity (policy, community)
raziskoválni dosežek (program, inštitut) research achievement (programme, institute)
raziskoválen načrt, plan research plan (za razdobje 1975-1980 for the 1975-1980 period)
znanstveno raziskoválno delo research (česa in, into something)

razvíjati (-am) | razvíti (-víjem)

A) imperf., perf.

1. svolgere, disfare, sciogliere:
razviti ovoj disfare la fasciatura
razviti darilo scartare, scartocciare il regalo

2. sviluppare, incrementare, potenziare; perfezionare:
razvijati gospodarstvo, šolstvo, znanstveno raziskovanje sviluppare l'economia, la scuola, la ricerca scientifica
razvijati stroj, model sviluppare, perfezionare una macchina, un prototipo

3. fot. sviluppare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. razviti veliko hitrost sviluppare, raggiungere una grande velocità
navt. razviti jadra sciogliere le vele, salpare
razviti svojo zastavo (v znamenje osvojitve) inalberare la propria bandiera
mat. razviti funkcijo v vrsto sviluppare una funzione in serie
šah. razviti figure sviluppare le proprie figure

B) razvíjati se (-am se) | razvíti se (-víjem se) imperf., perf. refl.

1. svilupparsi; crescere:
dežela se razvija v industrijsko državo il paese si sta sviluppando industrialmente

2. svilupparsi, progredire; maturare:
telesno in duševno se že razvija sta già maturando nel fisico e psichicamente
nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska sull'Atlantico si sviluppa un fronte, un'area di alta pressione

4. nascerne; pejor. trascendere:
razvila se je živahna razprava ne nacque un vivace dibattito
zabava se je razvila v bučno razgrajanje la festa trascese in schiamazzo smodato

5. voj. disporsi, schierarsi:
razviti se v strelce disporsi in formazione sparsa

scientifico agg. (m pl. -ci) znanstven:
liceo scientifico šol. realna gimnazija
polizia scientifica tehnični oddelek kriminalistične policije
ricerca scientifica znanstveno raziskovanje

scientifique [sjɑ̃tifik] adjectif znanstven; masculin, féminin znanstvenik, -ica

congrès masculin, revue féminin, travail masculin scientifique znanstveni kongres, revija, delo
socialisme masculin scientifique (= marxisme masculin) znanstveni socializem
Centre masculin National de la Recherche Scientifique (C. N. R. S.) Nacionalni (Državni) center za znanstveno raziskovanje

servīlis -e (servus) suženjski, hlapčevski, podložniški, podrejen, podrejajoč (se), ponižen, pokoren, servilen: PL., VAL. MAX., Q., IUST., CL., ICTI. idr., iugum, munus, vestis CI., percunctatio CI. suženjska radovednost, bellum CI., FL. ali tumultus C., imperium S. AP. AUG. zoper sužnje, proti sužnjem, terror L. strah pred sužnji, strah pred nemiri sužnjev, indoles L. suženjska nrav (narava, čud), animus T. suženjska duša, manus H., nil servile H., officia PR., litterae SEN. PH. znanstveno vedenje, znanje sužnja (branje, pisanje, računanje ipd., naspr. litterae liberales), supplicium L., poena PETR., servilem in modum C. = adv. servīliter (po) suženjsko, na suženjski način, hlapčevsko, podložniško, podrejeno, servilno, ponižno, pokorno: PETR., SID. idr., ne quid serviliter muliebriterve faciamus CI., omnia serviliter pro dominatione T., serviliter saevire FL., serviliter currere TERT.

société [sɔsjete] féminin družba; društvo

société anonyme, par actions delniška družba
société affiliée, filiale podružnična družba
société d'assurance(s) zavarovalna družba
société de bienfaisance dobrodelno društvo
société en commandite par actions komanditna delniška družba
société de consommation konsumno društvo
société coopérative zadruga
société financière emisijska banka
(religion) Société de Jésus, de Marie jezuitski red, Marijina družba
Société des Nations Društvo narodov
société de navigation paroplovna družba
société privée, d'Etat zasebna, državna družba
société protectrice des animaux, de secours aux animaux društvo za zaščito živali
société savante znanstveno društvo
société sans classe brezrazredna družba
société sportive športno društvo
société secrète tajno društvo
société à responsabilité limitée družba z omejeno zavezo
la haute société visoka družba
feux masculin pluriel de société družabne igre
statut masculin d'une société statut društva
constituer, dissoudre une société ustanoviti, razpustiti društvo
être introduit, reçu dans la société biti uveden, sprejet v družbo
rechercher la société des femmes iskati žensko družbo

spécialisation [-lizasjɔ̃] féminin specializacija; strokovno izpopolnjevanje ali izobrazba v posebni stroki; natančno, nadrobno navajanje, označevanje

la recherche scientifique moderne exige la spécialisation moderno znanstveno raziskovanje zahteva specializacijo, specializiranje

spodbudíti (-ím) | spodbújati (-am) perf., imperf.

1. animare, esortare, eccitare, incoraggiare, invogliare, sollecitare, spronare:
spodbuditi k smehu eccitare al riso
spodbuditi tek invogliare l'appetito
spodbujati znanstveno raziskovanje promuovere la ricerca scientifica

2. stimolare, incentivare, incrementare:
spodbuditi rast las stimolare la crescita dei capelli
spodbuditi vlaganja v terciar incentivare gli investimenti nel terziario
med. spodbujati razvoj bolezni essere fomite di malattie

štipéndija scholarship; foundation; VB exhibition; bursary

štipéndija za znanstveno delo research grant, fellowship, scholarship
za 2 leti podeljena štipéndija a scholarship tenable for two years
imeti štipéndijo to hold a scholarship
potegovati se za štipéndijo to enter (ali to put in, to try) for a scholarship

uveljáviti (-im) | uveljávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. affermare; imporre, far valere:
uveljaviti svoje mnenje imporre la propria opinione

2. esercitare, usare, applicare:
uveljaviti svoje pravice esercitare, usare i propri diritti
uveljavljati zakon applicare una legge

B) uveljáviti se (-im se) | uveljávljati se (-am se) perf., imperf. refl. affermarsi:
uveljaviti se politično, znanstveno affermarsi in campo politico, nella ricerca scientifica, come scienziato

vulgarisation [-sjɔ̃] féminin (raz)širjenje med ljudi, popularizacija

ouvrage masculin de vulgarisation poljudno znanstveno deio

zgodovinopisje samostalnik
(popisovanje zgodovine) ▸ történetírás, történelemírásSopomenke: historiografija
Povezane iztočnice: literarno zgodovinopisje

zgodovinsk|i (-a, -o) historisch; geschichtlich (deželno landesgeschichtlich, literarno literaturgeschichtlich, znanstveno wissenschaftsgeschichtlich); Geschichts- (prikaz die Geschichtsdarstellung, roman der Geschichtsroman, drama das Geschichtsdrama, zavest das [Geschichtsbewußtsein] Geschichtsbewusstsein, znanost die Geschichtswissenschaft, delo das Geschichtswerk, raziskovanje die Geschichtsforschung)