Franja

differō -ferre, distulī, dīlātum

I. trans.

1. vsaksebi (narazen) spraviti (spravljati): arbores Plin. (iz drevesnice, kjer so drevesa rasla drugo ob drugem, vzeti in) vsaksebi zasaditi, in versum distulit ulmos V. je v urejenih vrstah razsadil; v pomenu presaditi (presajati): plantam Varr., Col., oculos (mladike) Pall.; palpebras digitis d. Cael. rapreti.

2. raznesti (raznašati): ignem distulit ventus C., aquilo hiemes atque arida nubila differt V. razširja okrog; occ.
a) raznesti (raznašati) = raztrositi, razvejati, razdeliti (razdeljevati), razgnati (razganjati), raztrgati, pretrgati: ego te faciam ut formicae frustillatim differant Pl., d. favillam, scintillas Lucr., venti vis … nubila differt Lucr., insepulta membra different lupi H., Mettum in diversa quadrigae distulerant V., classem vis venti distulerat V., maiorem partem classis d. Vell., castra vi fluminis differebantur T.; od tod pren. differri aliqua re (s)koprneti od česa: amore, cupidine alicuius, laetitiā Pl., doloribus Ter.; differre aliquem (z)begati, osup(n)iti, zmesti koga: aliquam dictis suis Pl., qui (star. adv. abl.) differat te: proin tu fac apud te ut sies Ter.
b) odpraviti, odgnati: dilato Mithridate Fl., Dacia … dilata est Fl.

3. pren.
a) kaj raznesti (raznašati), oznaniti (oznanjati), razširiti (razširjati): cum de me ista foris sermonibus differs Luc. fr., d. rumores Ter., N., rumorem L., rumore dilato Dioni esse vim allatam N., rumore ab obtrectationibus dilato quasi eundem necasset Suet., qui male commissam libertatem sermonibus distulerint L., fama distulit (z ACI) Suet., differtur per manipulos, Tacfarinatem consectentur T. po manipulih se govori, differri per externos tamquam … T. da se po tujcih raznaša govorica; differre aliquem koga (o)klevetati, razvpi(ja)ti, v jezike da(ja)ti, opravljati: aliqueam turpi famā Acc. fr., aliquem circum puellas (pri deklicah) Pr., aeternā differor invidiā Pr., d. aliquem variis rumoribus T.
b) (časovno) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: in posterum diem distulit Ci., differens, cunctans et differens, differre diem de die L., consul differendum negat L. trdi, da se ne sme dalje odlašati; z acc.: tempus d. Ci. odlog(a) dati, rem differre cotidie isti coeperunt Ci., d. aliquem in tempus aliud Ci. zavrniti koga na drug čas, rem in aliud tempus C., res serias in crastinum N., contionem, bellum, nihil differre, quin … L., d. concilium et incepta V., supplicium Cu., iudicium centumvirale Plin. iun., triumphum, profectionem Suet., stipendia militum protrahere et d. Suet. izplačilo mezde zavlačevati in prelagati, aliquem in septimum diem Suet., differre se O. ne podvizati se, oklevati; z inf.: quaerere distuli H. ne vprašam zdaj, nec differret obsides ab Arretinis accipere L., differo de factis eius dicere Lact.; z acc. in gerundijem: totum (Esaiam) talem arbitrans, distuli repetendum Aug.; occ. koga muditi, zadrž(ev)ati: decimum quos distulit Hector in annum V., Hector dilatus erat decimum in annum O. Hektorjev padec se je bil zavlekel, d. aliquem per frustrationem L., aliquem in spem tandem aliquando impetrandi honoris L. potolažiti z upanjem na … , legatos ad novos magistratus L. potolažiti z novimi oblasniki, legationes distulit Tarraconem L. zadrževal je poslanstva, dokler ni prišel v Tarakon; tudi samo differre aliquem Suet., Valerium Marinum destinatum a Galba consulem distulit T.

— II. intr. (le v obl. iz prezentove osnove) ločiti se, razločevati se, razlikovati se: quod etiam si verbo differre videbitur Ci., illi naturis differunt Ci., haec cogitatione inter se differunt, re copulata sunt Ci., nihil differt inter deum et deum Ci. ni razlike, aliquid differt Ci. je nekaj razlike, ipsorum adventūs non multum ab hostili expugnatione differunt Ci., tolli enim quod maxime inter deos atque homines differt Gell. velika razlika med … ; redko: quid res cum re differat, demonstrabitur Ci.; pesn. z dat.: Lact., (comoedia) pede certo differt sermoni H.; z odvisnim disjunktivnim vprašanjem: nec quicquam differre, utrumne … ludas opus, an … plores H., quid enim differt, barathrone dones quidquid habes an numquam utare paratis? H. — Od tod adj. pt. pr. differēns -entis različen, razen, nepodoben: causae, genera Ci., doctrinā differens, facultate par Ci.; v komp.: Vulg.; subst. differēns -entis, n razlika, razloček: Q.

Opomba: V tmezi: disque tulissent Pl.; star. inf. pr. pass. differier: Lucr.

dislocate [dísləkeit] prehodni glagol
odmakniti, pomakniti, odmikati, odriniti, odrivati
medicina izpahniti; pretresti
figurativno zmesti, dezorganizirati; motiti

disorder² [disɔ́:də] prehodni glagol
zmešati, zmesti; razrušiti; v nered spraviti

my stomach is disordered pokvaril sem si želodec

disordinare

A) v. tr. (pres. disordino)

1. spraviti, spravljati v nered

2. zmesti, zmešati

B) v. intr. pretiravati, biti nezmeren:
disordinare nel mangiare pretiravati v jedi

C) ➞ disordinarsi v. rifl. (pres. mi disordino) pomešati se, biti pomešano

disorientare

A) v. tr. (pres. disoriēnto)

1. dezorientirati

2. pren. zmesti, zbegati

B) ➞ disorientarsi v. rifl. (pres. mi disoriēnto)

1. dezorientirati se, zgubiti orientacijo

2. pren. zbegati se, zmesti se

disorientate [disɔ́:riənteit] prehodni glagol
obrniti proč od vzhoda; zmesti

distract [distrǽkt] prehodni glagol (from)
odvračati, odvrniti, odtrgati; odmakniti, usmeriti; (z)motiti, zmesti, (z)begati, obnoriti; vznemiriti, vznemirjati

distrarre^*

A) v. tr. (pres. distraggo)

1. premestiti, premeščati

2. odtegniti, odtegovati (v druge namene); poneveriti, poneverjati:
distrarre una somma dal bilancio poneveriti vsoto iz proračuna

3. pren. odvrniti, odvračati; zmesti, raztresti; dekoncentrirati

4. razvedriti, zabavati

B) ➞ distrarsi v. rifl. (pres. mi distraggo)

1. raztresti se

2. razvedriti se, zabavati se

disturb [distə́:b] prehodni glagol
motiti, begati, vznemirjati; zmesti; kršiti

to disturb the peace kaliti mir
don't disturb yourself! ne daj se motiti!

disturbō -āre -āvī -ātum

1. razgnati (razganjati), razpoditi, raztirati, razkropiti, v nered spraviti (spravljati), zmesti: contionem gladiis, iudicium armis Ci., auster disturbat Sicula freta Sen. tr. razburkava, si qua in vineis fossor disturbavit Col.

2. pren.
a) razdejati, razrušiti, razvaliti: tectum villamque, aedificium, domum alicuius Ci., opera C., pontes Corn., domos, suas aedes Lucr., aetas … disturbans dissolvensque Lucr.
b) razdreti (razdirati), podreti (podirati), uničiti (uničevati), ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), brezuspešno narediti (delati), onemogočiti (onemogočati), zmotiti (komu kaj): machinas Pl., nuptias Ter., disturbatae nuptiae Ap., d. vitae societatem, legem, iudicium Ci., concordiam S. fr., spem pacis L. podreti.

dizzy² [dízi] prehodni glagol
omamiti, omotiti, povzročiti omotico; zbegati, zmesti

durcheinanderbringen^*, durcheinander bringen* zmešati, pomešati, einen Menschen: zmesti

effarer [efare] verbe transitif osupiti, zbégati, zmesti, preplašiti, prestrašiti

s'effarer ustrašiti se, zbegati se, osupniti, zgroziti se
le bruit de la rue m'effare hrup na ulici me plaši

égarer [egare] verbe transitif zavesti na napačno pot, zapeljati; zbegati, zmesti; založiti (izgubiti)

s'égarer zaiti, zabloditi, izgubiti se, zgrešiti pot; zaiti na stranska, kriva pota; figuré zmedeno govoriti, motiti se, postati zmeden, zmesti se
j'ai égaré mon stylo založil sem (nekam) svoje nalivno pero
cette lecture égare les jeunes gens to čtivo kvari mladino

embarbouiller [ɑ̃barbuje] verbe transitif zamazati; figuré zbegati, zmesti

s'embarbouiller (figuré) zatakniti se (v govoru), zmesti se

embarrasser [ɑ̃barase] verbe transitif ovirati, delati napoto; otežkočati, delati zapreke; figuré spraviti v zadrego, zmesti; zabasati, zapreti (pot); zamašiti (cev)

ces colis embarrassent le couloir ti paketi delajo napoto na hodniku
cette question a embarrassé le candidat to vprašanje je spravilo kandidata v zadrego
s'embarrasser zmesti se; zaplesti se; nakopati si na vrat; biti zaskrbljen (de za); preobložiti se (de z); zatakniti se (govornik)
s'embarrasser de paquets preobložiti se s paketi
ne pas s'embarrasser de quelque chose ne se brigati za kaj, ne se vznemirjati zaradi česa
s'embarrasser de l'avenir skrbi si delati glede bodočnosti

emberlificoter [ɑ̃bɛrlifikɔte] verbe transitif, familier presle piti, zmesti; zaplesti; zvabiti v past

s'emberlificoter zaplesti se, zmesti se

embrouiller [ɑ̃bruje] verbe transitif spraviti v nered, zmešati, figuré zmesti, zmešati (koga); (s)komplicirati

s'embrouiller zmesti se, izgubiti nit, familier zatakniti se; postati zamotan ali kompliciran; marine pooblačiti se; populaire opijaniti se
embrouiller une question skomplicirati, zamotati vprašanje
s'embrouiller dans les dates zamešati datume

emburujar zmešati, zmesti

enmarañar zmesti, zmešati