Franja

ingarbugliare

A) v. tr. (pres. ingarbuglio)

1. zmesti, zmešati:
ingarbugliare la matassa zmešati štreno

2. pren. zmešati, prevarati

B) ➞ ingarbugliarsi v. rifl. (pres. mi ingarbuglio)

1. zmesti, zmešati se (tudi pren.)

2. pog. (impappinarsi) zmesti se (med govorjenjem); zatakniti, zatikati se:
all'esame mi sono ingarbugliato na izpitu se mi je zataknilo

intrugliare

A) v. tr. (pres. intruglio)

1. zmešati:
intrugliare lo stomaco pokvariti želodec (z jedmi, zdravili ipd.)

2. pren. zmesti, zmešati; zaplesti, zapletati

B) ➞ intrugliarsi v. rifl. (pres. mi intruglio)

1. umazati se

2. pren. vmešavati se, vtikati se

izmijèšati ìzmiješām (ijek.), izméšati ìzmēšām (ek.)
1. zmešati: ja sam imala i jednu sestru, koja je posle umrla, a majka nam zatim izmešala godine; da te bog sačuva, šta se sve ovom čoveku izmešalo u glavi; htio je sve kazati, pa je izmiješao kao pljevu
2. pomešati: regrute izmiješaše sa starim vojnicima; ljudi se izmiješali medusobno

izmŕsiti ìzmr̄sīm zmešati, zmesti: izmrsiti poslove

izmútiti ìzmūtīm, izmúti, izmútih ȉzmūtī, ìzmūćen -a
1. skaliti
2. zmešati, premešati: voda izmućena raznim dodacima; izmuti vino vodom
3. premešati, pretresti: izmutiti bočicu sa lijekom

jumble² [džʌmbl]

1. neprehodni glagol
tekati sem ter tja, pomešati se (together, up)

2. prehodni glagol (together, up)
pomešati, razmetati, zmešati, zmesti

lump² [lʌmp]

1. prehodni glagol
narediti kepo, nakopičiti, dati na kup, zmetati v en koš (together)
staviti ves denar (on na)
figurativno premetati, pomešati, zmešati (with s, z)
zbrati (in(to) v, under pod)

2. neprehodni glagol
kepiti, nakopičiti se; okorno se premikati, štorkljati (along); sesesti se (down)

if you don't like it you can (ali may) lump it če nečeš, pa pusti
sleng to lump it sprijazniti se s čim, iti k vragu, pogoltniti kaj

maze² [méiz] prehodni glagol
zbegati, zmešati

to be mazeed in biti vpleten vkaj

medley² [médli] prehodni glagol
pomešati, zmešati

mêler [mɛle] verbe transitif mešati, pomešati, zmešati (avec s); spraviti v nered; rezati (vino); figuré spojiti (à z); zaplesti (dans quelque chose v kaj)

se mêler (z)mešati se; udeležiti se, biti zraven (à quelque chose pri čem); brigati se, skrbeti (de quelque chose za kaj); péjoratif vtikati svoj nos (de quelque chose v kaj); ukvarjati se (de quelque chose s čim); baviti se; križati se (rase)
mêler quelqu'un à une affaire zaplesti koga v afero
mêler les cartes mešati karte, figuré povzročiti zmedo
mêler de l'eau et du vin mešati vodo z vinom
se mêler des affaires des autres, d'autrui vmešavati se v tuje zadeve
se mêler à la foule, au cortège pomešati se med množico, v sprevod
ne pas se mêler de quelque chose ne se vtikati v kaj
je ne m'en mêle pas za to se ne brigam
de quoi vous mêlez-vous? kaj vas to briga?
mêlez-vous de vos affaires, de ce qui vous regarde! brigajte se za svoje stvari, za to, kar se vas tiče!
il se mêle de tout v vse se vtika
le diable s'en mêle to ne gre (čisto) prav
depuis quand se mêle-t-il d'apprendre le chinois? kdaj mu je prišlo na um, da bi se učil kitajščine?
se mêler à la conversation, à la querelle poseči v pogovor, v prepir

mengen mešati, zmešati; mengen in zamešati v; sich mengen in vmešavati se, vmešati se

mescolare

A) v. tr. (pres. mescolo) mešati, zmešati, premešati (tudi pren.):
mescolare l'acqua col vino mešati vino in vodo
mescolare Ebrei e Samaritani šalj. strpati vse v en koš
mescolare le carte igre mešati karte

B) ➞ mescolarsi v. rifl. (pres. mi mescolo)

1. pomešati, zmešati, premešati se:
mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

2. pren. vmešavati se:
mescolarsi nelle faccende altrui vmešavati se, vtikati nos v tuje zadeve

mestare

A) v. tr. (pres. mesto) zmešati

B) v. intr. rovariti, spletkariti

mingle-mangle [míŋglmǽŋgl]

1. samostalnik
kolobocija, godlja

2. prehodni glagol
zmešati, razmetati

miscelare v. tr. (pres. miscēlo) zmešati

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

mix² [miks]

1. prehodni glagol
metati, pomešati, zmešati (with s, z)
biologija križati; melirati (blago)
figurativno združiti

2. neprehodni glagol
(po)mešati se; zlagati se s kom

to mix into primešati
to mix in baviti se s čim
to mix in society zahajati v družbo
to mix up premešati, zamešati; zamenjati (with s, z)
to be mixed up biti vpleten (in, with), biti zmeden
to get mixed up zmesti se; vmešati se, zaplesti se (in, with)
to mix work and pleasure združiti delo in zadovoljstvo
ameriško, sleng to mix it (up) skočiti si v lase
not to mix well ne zlagati se s kom, ne spadati skupaj

muddle² [mʌdl]

1. prehodni glagol
zbegati, zmešati, zmesti, zaplesti, pokvariti; omamiti (s pijačo); skaliti (vodo)
ameriško mešati (kakao)

2. neprehodni glagol
šušmariti, kaziti

to muddle one's brains upijaniti se

muddle up prehodni glagol
zmešati, zamešati, zamenjati

mull³ [mʌl]

1. samostalnik
zmešnjava

2. prehodni glagol
zmešati, pokvariti, zgrešiti

to make a mull of zmešati, pokvariti, zgrešiti
ameriško, pogovorno to mull over premlevati, premišljevati