Franja

deintegrō -āre zmanjš(ev)ati: Caecil. ap. Non.

dēlībō -āre -āvī -ātum, prvotno = pri darovanju vina nekoliko te tekočine iz čaše „izliti“, od tod pren.

1. kaj malega posne(ma)ti s česa, odvze(ma)ti, odlomiti, odtrgati, pokusiti (pokušati): sol umoris parvam delibet ab aequore partem Lucr., ne delibent aliquid membrorum Varr. ne odrgnejo, poškodujejo, d. truncum Col., paululum carnis Petr. pokusiti, užiti, eius osculum delibatum digitis Suet. božana; pesn.: d. oscula V., Ph. le površno se ustec dotakniti, rahlo poljubiti; pren.: ut omnis undique flosculos carpam atque delibem Ci., philosophiae doctrinas satius est numquam attigisse quam leviter et primoribus, ut dicitur, labiis delibasse Fr.

2. posne(ma)ti, povze(ma)ti, zaje(ma)ti, okusiti (okušati), uži(va)ti: ex universa mente divina delibatos animos habemus Ci., d. novum honorem L., honores Plin. iun., suas artes agendo O. površno ukvarjati se s … , omnia narratione Q. vsega se dotakniti.

3. z odvzemanjem zmanjš(ev)ati, prikrajšati, okrniti, kratiti, raniti, žaliti, (o)skruniti: aliquid de gloria sua, aliquid de honestate Ci., nec de laude ieiuni hominis quicquam Ci., nullā voce delibans insitam virtutem Corn., d. castitatem virginis Val. Max., pudicitiam Suet., aliquid de virginitatis integritate Fl.

dēminuō -ere -minuī -minūtum

1. zmanjš(ev)ati, zniž(ev)ati, (s)krčiti, (o)slabiti: magnum numerum (copiarum) d. C., d. vires militum C., deminuunt aequora venti Lucr., numerum militum d. Suet.; v pass.: deminutae copiae C., deminuto militum numero C., praedia deminuta Ci. drugo za drugim prodana, vectigalia deminuta Ci., navium … numerus deminutus L., legio sexta multis militibus (za mnogo vojakov) deminuta Auct. b. Alx., pretiis possessionum deminutis Val. Max., fenore deminuto Suet., deminutus omnium magistratuum numerus T., arbor deminuta T. okrnjeno.

2. occ. odvze(ma)ti: de mina una quinque nummos Pl., neque … de tanta voluptate … quicquam fortuna deminuerat C., ne quid de iure aut de legibus eorum deminuisse videretur C., d. aliquid de libertate, de tempore Ci., tantum se de huius praesidiis deminuturum Ci., ne quid de summa re publica deminueretur Ci., d. aliquid ex regia potestate L., quaedam ex regiis tributis deminuta T.

3. pren.
a) manjšati, zmanjš(ev)ati, (s)krčiti, kratiti, prikratiti: quod illis licentiam timor augeat noster, his studia deminuat C., quod … potentia eius deminuta … sit C., dignitatem nostri collegii deminutam dolebam Ci., pars aliqua iuris deminuta Ci., imperium populi huius nundinis deminutum est Ci., deminutum censurae ius L., deminuo curam Pr., lenitatem imperitantis deminui T., auctoritatem d. Suet.
b) occ. α) drž.pr. capite se deminuere ali capite deminui svoje državljanske pravice si (s)krčiti ali jih izgubiti: Ci., Dig., deminuti capite L. (državljani) z odvzetim državljanstvom. β) ret. v opisovanju kaj zmanjš(ev)ati: quod deminuitur … oratione Corn. γ) gram. kaki besedi pomanjševalno obliko dati, pomanjš(ev)ati jo: Don., ea, quae deminuuntur Varr., „sacellum“ ex „sacro“ deminutum est Gell., od tod deminutum nomen Q. pomanjševalnica, pomanjševalna beseda.

deprimere^*

A) v. tr. (pres. deprimo)

1. potlačiti, ponižati (tudi pren.)

2. med. omejiti; zmanjšati:
deprimere la diuresi zmanjšati diurezo

3. potreti, deprimirati

B) ➞ deprimersi v. rifl. (pres. mi deprimo)

1. ponižati se

2. pren. (avvilirsi) izgubiti pogum, postati malodušen, potrt:
si è depresso per la brutta notizia slaba vest ga je potrla

dērogō -āre -āvī -ātum

1. odreči (odrekati), odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati), kratiti, manjšati, zmanjš(ev)ati: Plin., Pall., Lact., fidem L., nationi huic fidem Ci., fides huius … ne perfidiā Sex. Naevi derogetur, laborant Ci., cum … cura verborum deroget affectibus fidem Q., de adversarii testium fide derogatur Ci., d. aliquid ex aequitate, de honestate quiddam Ci., non enim tantum mihi derogo Ci., qui famam derogat aevo Lucan., nihil universorum iuri derogandum T., aliquid tutelae sociorum d. T.

2. zakon (z zakonskim predlogom) deloma razveljaviti, odpraviti, omejiti (omejevati): huic legi nec obrogari fas est neque derogari ex hac aliquid licet neque tota abrogari potest Ci., cui legi obrogatum vel derogatum sit Corn., d. aliquid e lege fatorum Sen. ph., legi derogatur Dig.

deshacer* (glej hacer) razstaviti; razkosati; razbiti; uničiti; odpraviti; stopiti, staliti; odpreti, izložiti (kovček); zmanjšati; zapraviti; preklicati

deshacer agravios maščevati zatirane
deshacer en agua raztopiti v vodi
deshacer un embuste odkriti prevaro
deshacer un error popraviti napako
deshacer un nudo vozel razvozlati
deshacerse narazen iti; razvezati se; razbiti se; raztopiti se; umirati od poželenja
deshacerse de alg. znebiti se koga
deshacerse en alabanzas (elogios) čezmerno hvaliti
deshacerse en llanto v solzah se topiti
deshacerse la cara težko si raniti obraz
estar deshaciéndose čisto obupan biti

desmenuzar [z/c] zmanjšati, razkosati; pukati; natančno preiskati

dēterō -ere -trīvī -trītum

1. odrgniti (odrgovati), otreti (otirati), (o)guliti: Amm., calces Pl., strata iam volgi pedibus detrita viarum Lucr., deteret invalidos via longa pedes Tib., has tabellas … nostris manibus detriverat usus Pr., vincula detrito fune cadunt Pr., detritis aequore conchis O., a catena collum detritum cani Ph., cur … iugo boum colla deterimus? Ps.-Q., (aurum) minimum usus deterit Plin., vestis usu detrita Plin. obrabljena, quod usus brevis deterit Sen. ph.; occ.
a) oguliti = obrabiti; detrita tegmina T.
b) opiliti, obrusiti; pren.: detereret sibi multa (Lucilius) H., aliquid velut ipso usu deteretur Q.
c) agr. (z)drobiti, (z)mečkati, (o)mlatiti: d. frumenta, in area detrita frumenta, lini semen et milium detritum Col., segetem nemo deterat Vop.

2. pren.
a) zmanjš(ev)ati, (o)slabiti, (po)slabšati, kratiti: laudes … Caesaris et tuas culpā d. ingeni H., deteratur fulgor Q., si quid ardoris ac ferociae miles habuit, … principis imitatione deteritur T., quantum detritum est famae! Sil., nimia cura deterit magis quam emendat Plin. iun.
b) obrabiti, zdel(ov)ati: detrita bellis Sinuessa Sil., ab alio genere vitae detriti Gell.
c) adj. pt. pf. dētritus 3 obrabljen = vsakdanji, navaden, običajen: illa (tista besedila) in agendis causis iam detrita Q.

detract [ditrǽkt] prehodni glagol & neprehodni glagol (from)
odmakniti, odmikati; odvzeti, odtegniti, zmanjšati; prikrajš(ev)ati; oklevetati, obrekovati; podcenjevati

to detract from s.o.'s reputation oklevetati koga

dētrectō in (tudi v dobrih rokopisih) dētractō (dētrēctō, dētrāctō) -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. dētrahere)

1. čemu odtegovati se, od tod kaj odbi(ja)ti, odreči (odrekati), odkloniti (odklanjati), česa braniti se, komu, čemu upreti (upirati) se: militiam C., O., Fl., pugnam L., certamen L., T., proelium Iust., iuga V., taurus detrectat aratrum O., d. vincla pedum Tib., officia sua Q., imperium, munus Cu., iudicandi munus, imperata Suet., alicuius iussa (pokorščino), principem T., vim eius equos regentis (njegovo umetnost v dresuri konj) T.; abs.: num consulto detrectarent L., neque Hannibal detractavit L., partim tergiversantibus, partim aperte detrectantibus Suet.; neklas. in v pozni lat. z inf.: d. tutelam administrare Dig., dicere Arn.

2. zmanjš(ev)ati, manjšati, kratiti, v nič devati, omalovaževati: adversae res etiam bonos detrectant S. kratijo veljavo tudi dobrim (možem), invidia detrectat virtutes L., ingenium magni livor detrectat Homeri O., d. bene facta, laudes O., poëtas T.; z dat.: d. Pompeio (ali Pompeium) Fl.; abs.: detractare videbar O.

dimezzare v. tr. (pres. dimēzzo) razpoloviti, razpolavljati; (močno) zmanjšati, znižati:
dimezzare i costi di produzione močno znižati proizvodne stroške

diminuá -éz

I. vt. manjšati (se), zmanjšati (se)

II. vr. upadati, upasti, pojemati

discount² [diskáunt] prehodni glagol
trgovina odračunati, odbiti, popustiti
figurativno zmanjšati; ne čisto verjeti, dvomiti

dock⁶ [dɔk] prehodni glagol
odrezati, pristriči; zmanjšati, znižati

drosseln Physik dušiti, pridušiti, udušiti; (verringern) Gallenwege usw.: zožiti, zmanjšati, zmanjševati, zniževati, znižati; einen Menschen: daviti, zadaviti

dull² [dʌl]

1. prehodni glagol
otopiti; ublažiti, omiliti, zmanjšati, oslabiti, skaliti

2. neprehodni glagol
otopeti, oslabeti; poleči se (veter)

to dull the edge of appetite pokvariti tek

ease off prehodni glagol & neprehodni glagol
popustiti, zmanjšati (strogost, težave)
trgovina padati (delnice); odriniti ladjo od brega

ease up prehodni glagol
umiriti, zmanjšati, prenehati

ébrancher [ebrɑ̃še] verbe transitif oklestiti, odrezati veje (drevesu); figuré pristriči, oslabiti, zožiti, zmanjšati

écorner [ekɔrne] verbe transitif odbiti rogove, ogle (quelque chose čemu); odkrhniti, odbiti (posodo); figuré načeti, zmanjšati (zalogo), okrniti

écorner sa fortune zapraviti del premoženja
écorner les pages d'un livre zavihati vogale, napraviti oslovska ušesa v knjigi
vent masculin à écorner les bœufs silovit veter