Franja

historični materializem stalna zveza
filozofija (filozofski nazor) ▸ történelmi materializmus
Sopomenke: zgodovinski materializem

inštitút (-a) m istituto:
geografski, zgodovinski, narodopisni inštitut istituto geografico, storico, istituto di etnologia
onkološki inštitut istituto di oncologia
inštitut za zunanjo trgovino istituto del commercio estero

kompromís (-a) m

1. (delni sporazum) compromesso:
skleniti, doseči kompromis venire a un compromesso, raggiungere una soluzione di compromesso
polit. zgodovinski kompromis compromesso storico

2. pejor. (popuščanje, odstopanje od načel) compromesso:
pristajati na kompromise, delati kompromise vivere di compromessi
človek, ki ne pozna kompromisov un uomo alieno da compromessi

kontékst contexte moški spol

v posebnem kontekstu dans un contexte particulier
zgodovinski kontekst contexte historique

kontékst (-a) m contesto:
iztrgati besedo iz konteksta staccare, isolare una parola dal contesto
družbeni, zgodovinski kontekst contesto sociale, storico

kultúren cultural; culto; civilizado

kulturni ataše agregado m cultural
kulturna konvencija (izmenjava, propaganda) acuerdo m (intercambio m, propaganda f) cultural
kulturni stiki relaciones f pl culturales
kulturna zgodovina historia f de la civilización
kulturno političen político-cultural
kulturno zgodovinski cultural; de la historia de la civilización
kulturen narod pueblo m civilizado

materialízem matérialisme moški spol

dialektični (historični ali zgodovinski) materializem matérialisme dialectique (historique)

mémorable [-mɔrabl] adjectif vreden spomina; znamenit

jour masculin mémorable zgodovinski dan

monumentum in monimentum -ī, n (monēre)

1. spominek: Pl., laudis Ci., amoris V., monumento ut esset L., tuae clementiae monumenta Ci., nec sibi quidquam monumenti causā reservavit Ci., Saguntos fidei erga Romanos … triste monimentum Fl. zgled.

2. occ.
a) spomenik, pomnik, spominsko znamenje (o kipih, zaobljubnih darovih, svetiščih, poslopjih idr.): monumenta Africani Ci. kipi, duodecim arae … monumentum expeditionis suae Cu., monumenta ex fano Herculis C. zaobljubni darovi, m. Marii Ci. svetišče, ki ga je dal zgraditi Marij, basilica Pauli, Aemilia monumenta T. spomenik Emilijev, monumenta Pompei T. Pompejevo gledališče, senatūs Ci. ep. hiša, ki jo je Ciceronu zgradil senat, monumenta maiorum (sc. Clodii) Ci. (Pro Mil.) Apijeva cesta; toda maiorum monumenta Cu. zmagoslavna znamenja, trofeje, monumentum istius crudelitatis Ci. mučilni križ.
b) nagrobni spomenik, nagrobnik, grob, (družinska) grobnica: Ci., H., Scipionum L., sepulcri monumento donatus est N., sepultus est in monumento avunculi N.
c) razpoznavno znamenje (kak prstan ipd.): Ter.
d) metaf. pl. pisani spomeniki, listine, (uradni) spisi: commentarii pontificum aliaque monumenta publica privataque L., monumenta rerum gestarum Ci. zgodovinske knjige, annalium Ci. zgodovinski letopisi, medicorum Plin., commendari monumentis alicuius Ci. po spominskih knjigah (zapiskih), monumenta orationum L. v listinah hranjeni, še ohranjeni govori.

novela ženski spol novela, roman; izmislek; novela (k zakonu)

novela de amor(es), novela erótico ljubezenski roman
novela de aventuras pustolovski roman
novela de costumbres nravstven roman
novela corta pripovedka, novelica
novela detectivesca detektivski roman
novela por entregas roman v snopičih
novela galante pikanten roman
novela grande velika novela, roman
novela histórica zgodovinski roman
novela pastoril pastirski roman
novela rústica kmečki roman
novela social socialen roman
novela tendenciosa, novela de tesis tendenčni roman
autor de novelas romanopisec

odgovárjati (-am) | odgovoríti (-ím) imperf., perf.

1. rispondere; replicare:
pritrdilno odgovoriti rispondere di sì
odgovoriti primerno rispondere a tono
odgovoriti s kimanjem rispondere annuendo
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
odgovoriti na pozdrave rispondere ai saluti, restituire il saluto
adm. odgovoriti na pismo dare esito a una lettera, evadere una lettera

2. (reagirati, odzvati, odzivati se) rispondere, reagire

3. replicare, ribattere, controbattere

4. (biti odgovoren, pristojen za) rispondere di, essere responsabile di qcs.:
odgovarjati za nesrečo essere responsabile dell'incidente
odgovarjati za finance essere responsabile delle finanze

5. (zagovarjati se) rispondere:
za to početje boste odgovarjali pred sodiščem del suo comportamento dovrà rispondere in tribunale
obtoženi je že odgovarjal pred sodiščem l'accusato ha già avuto precedenti penali

6. (jamčiti) rispondere di, garantire:
do določene višine zavarovalnica odgovarja za škodo l'assicurazione risponde dei danni fino a una certa somma

7. pog. (ustrezati) essere conveniente, essere conforme a, (cor)rispondere:
to ne odgovarja zgodovinski resnici ciò non corrisponde alla verità storica
blago mi ne odgovarja la stoffa non mi piace, non fa per me
PREGOVORI:
kdor molči, desetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio d'oro

prikaz¹ moški spol (-a …) die Darstellung ( geografijakartografski Kartendarstellung, pravo nasprotni Gegendarstellung, terena Geländedarstellung, tehnika razstavljen Explosionsdarstellung, reliefni Reliefdarstellung, rentgenski s kontrastom medicina Röntgenkontrastdarstellung, zgodovinski Geschichtsdarstellung); (pripovedovanje) die Schilderung; (demonstracija) die Demonstration, die Sichtbarmachung; (ponazoritev) die Nachbildung; fizika zakonov: der Nachweis

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.

procés (-a) m

1. processo:
proces gnitja, staranja il processo di putrefazione, di invecchiamento
duševni, miselni proces processo psichico, mentale

2.
zgodovinski proces processo storico
delovni, proizvodni proces processo di lavorazione, di produzione

3. psih. meccanismo:
proces spoznavanja il meccanismo della conoscenza

4. jur. processo:
civilni, kazenski proces processo civile, penale
pripraviti proces istruire un processo
politični proces processo politico
hist. nürnbernški proces processo di Norimberga

procēsso m

1. proces; tok, razvoj:
un processo storico zgodovinski proces
il processo evolutivo del linguaggio razvojni tok jezika

2. tehn. postopek, proces:
processo chimico kemični proces
processo di fabbricazione proizvodni proces
processo industriale industrijski proces

3. pravo proces, sodni postopek; razprava; obravnava:
processo civile, penale civilni, kazenski proces
istruire un processo pripraviti proces
rinviare un processo odložiti sodno obravnavo
fare il processo addosso a qcn. pren. koga obtožiti, ostro kritizirati
fare il processo alle intenzioni pren. koga vnaprej obsoditi

4. anat. odrastek, procesus:
processo osseo kostni odrastek

roman moški spol (-a …) der Roman (detektivski Kriminalroman, Detektivroman, doktor Arztroman, domovinski Heimatroman, doživljajski Erlebnisroman, družbeni Gesellschaftsroman, družinski Familienroman, grozljivi Gespensterroman, kriminalni Kriminalroman, ljubezenski Liebesroman, pogrošni Schundroman, pustolovski Abenteuerroman, razvojni Entwicklungsroman, s ključem Schlüsselroman, v nadaljevanjih Fortsetzungsroman, v pismih Briefroman, v prvi osebi Ichroman, v verzih Versroman, trivialni Trivialroman, umetniški Künstlerroman, utopični Zukunftsroman, vaški Dorfroman, viteški Ritterroman, vojni Kriegsroman, vzgojni Bildungsroman, Erziehungsroman, zgodovinski Geschichtsroman)
kot roman romanartig, romanhaft
… romana Roman-
(bralec der Romanleser, junakinja die Romanheldin, junak der Romanheld, lik iz die Romangestalt, die Romanfigur, pisec der Romanschriftsteller, der Romanautor)
v obliki romana in Romanform
romani množina das Romanwerk
… romanov Roman-
(bralec der Romanleser, branje die Romanlektüre)

roman [rɔmɑ̃] masculin

1. romanščina

2. roman

roman d'anticipation roman o dogodivščinah, ki se dogajajo v bodočnosti in temelje večali manj na znanstvenih podatkih
roman à l'eau de rose sentimentalen roman s srečnim koncem
roman épistolaire roman v pismih
roman d'amour, d'aventures, historique, psychologique, policier ljubezenski, pustolovski, zgodovinski, psihološki, kriminalni roman
roman de cape et d'épée viteški roman
roman noir, d'épouvante roman strašljivih, grozljivih dogodivščin; kriminalni roman s številnimi zločini
roman fleuve zelo dolg roman, ki predstavlja številne osebe iz več generacij
roman-feuilleton feljtonski roman (v nadaljevanjih v časopisu)
héros masculin de roman junak romana
cela n'arrive que dans les romans (figuré) to ni verjetno
c'est tout un roman (figuré) to je dolga (neverjetna), zelo zapletena zgodba, to je cel roman

román (-a) m lit. romanzo:
ideja, poglavje, zgodba romana concetto, capitolo, trama del romanzo
osebe v romanu i personaggi del romanzo
biografski, kriminalni, ljubezenski roman romanzo biografico, giallo, d'amore
realistični, satirični, viteški, zgodovinski roman romanzo realistico, satirico, cavalleresco, storico
roman v pismih romanzo epistolare
roman v nadaljevanjih romanzo d'appendice, a puntate
ciklični, vzgojni, filozofski roman romanzo ciclico, educativo, filosofico
roman v slikah fotoromanzo

romanzo² m

1. lit. roman:
romanzo d'appendice roman v nadaljevanjih; slabš. pogrošni roman
romanzo d'avventure pustolovski roman
romanzo ciclico ciklični roman
romanzo educativo, filosofico vzgojni, filozofski roman
romanzo epistolare roman v pismih
romanzo fiume zelo dolg roman
romanzo giallo kriminalka
romanzo psicologico, storico psihološki, zgodovinski roman
romanzo rosa ljubezenski roman
romanzo sceneggiato televizijska priredba romana

2. ekst. pren. neverjetna, izmišljena zgodba

3. roman, ljubezensko razmerje

skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
PREGOVORI:
skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa