Franja

dav|ek moški spol (-ka …) die Steuer; (dajatev) die Abgabe; -steuer (cerkveni Kirchensteuer/Kirchenabgabe, na darila Schenkungssteuer, na dediščino Erbschaftssteuer, na dobiček Gewinnsteuer, na dodano vrednost Mehrwertsteuer, na dohodek Einkommenssteuer, na dohodke pravnih oseb Körperschaftssteuer, na donos kapitala Kapitalertragssteuer, na donos Ertragssteuer, na luksuzno blago Luxussteuer, na motorna vozila Kraftfahrzeugsteuer, na nepremičnine Immobiliensteuer, na obdelano površino Flächensteuer, na osebne dohodke Lohnsteuer, na pijače Getränkesteuer, na posest Besitzsteuer, na premoženje Vermögenssteuer, na promet z nepremičninami Grunderwerbssteuer, na promet kapitala Kapitalverkehrssteuer, na samske osebe Ledigensteuer, na tobak Tabaksteuer, na zapuščino [Nachlaßsteuer] Nachlasssteuer, v naravi Naturalsteuer, deželni Landessteuer, najemninski Mietsteuer, namenski Zwecksteuer, občinski Gemeindesteuer, obrtni Gewerbesteuer, osebni Personalsteuer/Personensteuer, posebni Sondersteuer, progresivni Progressivsteuer, prometni Umsatzsteuer/Verkehrssteuer, realni Realsteuer, tempeljski die Tempelsteuer; uvozni Einfuhrsteuer, veselični Lustbarkeitssteuer/Vergnügungssteuer, vojaški Wehrsteuer, zemljiški Grundsteuer)
figurativno krvni davek der Blutzoll
plačati davek za kaj etwas versteuern
odmeriti davek die Steuer veranlagen
odmera davka die Veranlagung/Steuerveranlagung/Steuerbemessung
osnova za odmero davka die Steuerbemessungsgrundlage
biti zavezan plačati davek steuerpflichtig sein
davka prosta vsota die Freigrenze
doplačilo davka die Nachsteuer
oprostitev od davka die Steuerfreiheit
obdobje za odmero davka der Veranlagungszeitraum
odbitek pri davku der Steuerabzug
oprostitev plačila davka die Steuerbefreiung
prevalitev davka die Steuerüberwälzung
prihodek od davka die Steuereinnahme
plačani davki Steuergelder množina, das Steueraufkommen
zakon o davku/davih das Steuergesetz
odmera davka die Steuerfestsetzung/Steuerbemessung
pobiranje davka die Steuererhebung
pravica pobiranja davka die Steuerhoheit
predplačilo davka die Steuervorauszahlung
vračilo preveč plačanega davka die Steuerrückerstattung
zaostanek pri plačevanju davka der Steuerrückstand

debt [det] samostalnik
dolg, obveznost

debt of honour častni dolg
debt of Nature smrt
to run (ali get) into debt, to incur debts, to contract debts zadolžiti se
to be in s.o.'s debt biti komu zadolžen, zavezan
to honour a debt plačati dolg
to pay the debt of (ali one's debt to) nature umreti
national debt državni dolgovi, državno posojilo

douane [dwan] féminin carina; carinske takse

douane d'entrée, de sortie uvozna, izvozna carina
agent masculin de la douane carinik
bureau masculin de la douane carinski urad, carinarnica
déclaration féminin en douane carinska deklaracija
droits masculin pluriel de douane carinske pristojbine
exempté, e de douane prost carine
règlements masculin pluriel de la douane carinski predpisi
soumis, e aux règlements de la douane zavezan carini
visite féminin de la douane carinski pregled
zone féminin soustraite au service de douane prosta carinska cona
procéder aux formalités de la douane opraviti carinske formalnosti (avec quelqu'un s kom)

ēlocō -āre -āvī -ātum v zakup da(ja)ti, v najem da(ja)ti: Col., Plin., fundum Ci., gens elocata est Ci. je bil zavezan davščini (davki so se dajali v zakup).

grannie, granny [grǽni] samostalnik
babica
pogovorno starka

grannie's knot slabo zavezan vozel

impôt [ɛ̃po] masculin davek, dajatev; pluriel davkarstvo

impôt direct, indirect neposreden, posreden davek
impôt (sur les articles) de iuxe, sur le luxe, somptuaire davek na luksus
impôt sur les bénéfices, sur les boissons, sur le capital d. na dobiček, pijače, kapital
impôt sur les célibataires samski d.
impôt communal, foncier občinski, zemljiški d.
impôt de consommation d. na potrošnjo, trošarina
impôt sur le revenu davek na dohodek
impôt sur les salaires et les traitements davek na mezde in plače
impôt du sang krvni davek, obvezna vojaška služba
impôt sur successions, successoral d. na dediščino
impôt sur les voitures, véhicules, automobiles d. na avtomobile
accroissement masculin des impôts zvišanje davkov
arrérage masculin, reliquat masculin d'impôts davčni zaostanek
assujetti à l'impôt, passible d'impôt davku zavezan
déclaration féminin d'impôt davčna napoved
exempt, exonéré d'impôt oproščen davka
exemption féminin d'impôt neobdavčenost
exonération féminin de l'impôt oprostitev od davka
payeur masculin d'impôt davkoplačevalec
percepteur masculin des impôts davkar
perception féminin des impôts pobiranje davkov
réduction féminin des impôts zman, jšanje davkov
remboursement masculin, restitution féminin de l'impôt povrnitev, povračilo davka
remise féminin de l'impôt odpis davka
sursis masculin au paiement de l'impôt odlog za plačanje davka
taxation féminin d'impôts davčna ocenitev
terme masculin de l'impôt zapadlost davka
fraude féminin à l'impôt utaja davka
asseoir un impôt, établir l'assiette d'un impôt davčno oceniti
augmenter les impôts povečati davke
faire sa déclaration d'impôts napovedati svoje davke
frapper, grever d'impôts obdavčiti, obremeniti z davki
exonérer de l'impôt oprostiti davka
lever, percevoir un impôt pobirati davek
payer ses impôts plačati svoje davke
soustraire des impôts poneveriti, utajiti davke
réduire les impôts zmanjšati davke

izgúba loss; waste; (v boju) casualties pl; (finančna) loss

izgúba energije a loss of energy
izgúba električnega toka a leakage of current
nadomestljiva izgúba reparable loss
popolna izgúba dead loss
izgúbe na mrtvih in ranjenih vojska the losses in killed and wounded
seznam izgúb vojska casualty list
sem na izgúbi pri tem this leaves me out of pocket (ali with a loss)
to je čista izgúba časa it's a sheer waste of time
smo 5.000 SIT na izgúbi we are 5,000 tolars worse off
delati z izgúbo to operate at a loss
nadomestiti izgúbo to repair, to make up a loss
kompenzirati izgúbo to make up a loss
imeti težke izgúbe vojska to sustain, to suffer heavy casualties (ali losses)
plačati (nositi) izgúbo to stand a loss
prizadejati komu izgúbo to inflict a loss on someone
ne more preboleti svoje izgúbe he cannot get over his loss
preprečiti izgúbo pare to prevent a waste of steam
biti zavezan za povrnitev (plačilo) izgúbe to be liable for a loss
zmanjšati izgúbo to cut a loss
prodati z izgúbo to sell at a loss (ali at a sacrifice)
izgúba izmodrí človeka we learn by (bitter) experience

jézik anatomija tongue; (govor) tongue, speech, language; idiom; (pri pihalu) mouthpiece; humoristično clapper

materinski jézik native language, mother tongue
mrtev (živ, tuj) jézik dead (living, foreign) language
občevalni jézik colloquial language, vernacular
knjižni jézik literary language
diplomatski jézik diplomatic language
Cankarjev jézik Cankar's language
lahek, težak jézik easy, difficult language
goveji, volovski jézik neat's tongue, ox-tongue
obložen jézik medicina a coated (ali dirty, furred) tongue
prekajen jézik smoked tongue
zemeljski jézik neck, spit, tongue (of land)
učitelj jézikov (foreign) language teacher
dar za jézike gift of tongues
morski jézik (riba) sole
dolg, nebrzdan jézik unbridled tongue
zloben jézik wicked (ali malicious) tongue
moderni (stari) jézik modern (ancient) language
strokoven jézik technical language
uradni, službeni jézik official style
zastarel jézik obsolete (ali archaic) language
duh jézika genius of a language
jézik posrednik interlingua
na jéziku mi je, na jéziku imam (a se ne morem spomniti) it's on the tip of my tongue
to je proti duhu jézika this is against the spirit of the language
on je junak z jézikom (figurativno) he is a braggart (ali blusterer, swaggerer)
ona ima oster (strupen) jézik she has a sharp (a venomous) tongue
imeti dobro namazan jézik to have a glib (ali a well-oiled) tongue, to have the gift of the gab
brzdati svoj jézik to keep one's tongue in check; to bridle, to curb one's tongue
kar ima na srcu, ima tudi na jéziku he wears his heart on his sleeve
imeti dolg jézik to have a long tongue
ona je vsem ljudem na jéziku everyone is (ali pogovorno they're all) talking about her
držati jézik to hold one's tongue
drži jézik!, jézik za zobe! hold your tongue!, shut your mouth!, shut up!, keep your mouth shut!
jézik si izbrusiti z govorjenjem to talk one's head off
imeti besedo na jéziku to have the word on the tip of one's tongue
jézik mu je odpovedal his tongue failed him
pokazati komu jézik to put one's tongue out at someone
pokaži jézik! put out your tongue!
sneti komu besedo z jézika to take the words out of someone's mouth
pazi na svoj jézik! mind your tongue!
lomiti jézik to murder a language
jézik se mu je razvezal he is no longer tongue-tied, he has found his tongue, he has become talkative
zlobni jéziki trdijo malicious tongues assert
jézik ji dobro teče, ji je dobro namazan her tongue is well-oiled, pogovorno her tongue's no cripple
jézik mu teče kot mlin he's a nonstop chatterbox, he could talk the hind leg off a donkey
zavezati komu jézik to silence someone, pogovorno to make someone pipe down
(on) ima zavezan jézik he is tongue-tied
ušlo mi je z jézika I let it slip out
on zna mnogo jézikov he is a polyglot
tolči (kak) jézik (figurativno) to mangle a language

kostenpflichtig abschleppen: na stroške lastnika; kostenpflichtig sein biti zavezan plačilu stroškov

langue [lɑ̃g] féminin jezik

langue chargée (médecine) obložen jezik
langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
langue nationale, du pays domači, narodni jezik
langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
langue verte prostaški jezik
langue de terre (géographie) zemeljski jezik
coup masculin de langue obrekovanje
professeur de langues profesor za jezike
avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
avoir le don des langues imeti dar za jezike
avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
faire claquer la langue tleskniti z jezikom
délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
posséder une langue obvladati kak jezik
prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
tenir sa langue brzdati svoj jezik
tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik

molčéčnost taciturnity, reticence, secrecy, discretion

zavezan k molčéčnosti bound to secrecy

molk [ou̯] moški spol (-a …) das Schweigen; o čem: das Stillschweigen, die Geheimhaltung
radijski molk die Funkstille
minuta molka die Gedenkminute, Schweigeminute, das Totengedenken
zaviti se v molk sich in Schweigen hüllen
zavezanost k molku die Schweigepflicht
biti zavezan k molku der Schweigepflicht unterliegen

nadomestilo škode [ó] srednji spol pravo der Schadenersatz, Schadensersatz
pravica do nadomestila škode der Schaden(s)ersatzanspruch
zavezan k nadomestilu škode schaden(s)ersatzpflichtig

ob-ligō -āre -āvī -ātum (ob in ligāre)

1. (z)vezati, navez(ov)ati, privez(ov)ati, obvez(ov)ati, zvez(ov)ati, zavez(ov)ati: obligatus corio Corn. zvezan v usnjeno vrečo, muscus (sc. articulis) obligatus Plin. navezan, Prometheus obligatus aliti H. uklenjen za orla, o. oculos Sen. ph., os Plin., Aesculapius primus vulnus obligavit Ci., o. crus fractum Pl., brachia T., venas T. podvezati, aliquem (vulnus alicuius) Ci., Suet., obliga, obsigna cito (sc. epistulam) Pl., surculum libro Varr. oviti.

2. metaf. obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: Suet., Icti., o. aliquem sibi liberalitate Ci., hostes beneficio Ci., aliquem sponsione L., pignore fidem Cu. z zastavo se zavezati k zvestobi, militiae sacramento Ci. (vojaka) zapriseči, s prisego vezati, foedere obligatus L. vezan s pogodbo (z zavezo), o. se nexu Ci., unum vadem tribus milibus aeris L. zavezati na plačilo, obligabis me (sc. tibi) Plin. iun.; tako tudi obligari alicui obvez(ov)ati, zavez(ov)ati se komu: me tibi obligatum fore Ci. obvezan, zavezan, obligatam redde Iovi dapem H. za katero si se z obljubo zavezal, da jo boš dal = zaobljubljeno; z ut in cj.: obligor, ut tangam laenifera litora Ponti O. obvezan (prisiljen) sem; s sup.: obligati sunt interrogatum Amm.: occ.
a) (z)vezati = ovreti (ovirati), utesniti (utesnjevati): hoc iudicio districtus atque obligatus Ci.
b) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, zadolžiti (zadolževati): fortunas suas Ci., praedia fratri Suet., bona sua pignori Icti. zastaviti, praedia obligata Ci. zastavljena, zadolžena (naspr. soluta), o. fidem L. besedo.
c) koga narediti (delati) krivega česa: ludos scelere Ci., aliquem scelere Ci., Suet.; pesn.: caput perfidum votis H. biti kriv neizpolnitve storjene zaobljube; pregrešiti se z neizpolnitvijo storjene zaobljube; med. in refl. zagrešiti, pregrešiti se (grešiti) zoper kaj, zagaziti, zaiti, zabresti v kaj, zapasti (zapadati) čemu, v kaj: obligari fraude impiā Ci., legum iudiciumque poenis Ci., superstitione Ci., obligare se furti Scaevola ap. Gell.

passible [pasiblə] adjectif občutljiv

passible de (juridique) zavezan, podvržen (une peine kazni)
être passible d'une amende morati plačati globo
être passible d'une loi priti pod zakon
passible d'impôts zavezan davku

poštnína affranchissement moški spol , taxe ženski spol postale, port moški spol

poštnina plačana port payé
poštnine prosto franc de port, en franchise, dispense du timbrage
poštnini zavezan soumis à la taxe postale, port dû (ali à percevoir)
stroški za poštnino frais moški spol množine de port
znižana poštnina réduction ženski spol du port, détaxe ženski spol

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

redevable [rədvabl] adjectif dolžan

être redevable de quelque chose à quelqu'un biti komu kaj dolžan, dolgovati komu kaj; figuré, familier biti dolžan zahvalo komu
il m'est redevable de 100 francs dolžan mi je 100 frankov
je vous suis redevable de cette gratification dolžan sem vam zahvalo za to nagrado
redevable de l'impôt zavezan davku
redevables masculin pluriel de l'impôt davčni zavezanci
il vous est redevable de sa vie vam se mora zahvaliti za svoje življenje

regresn|i [é] (-a, -o) pravo [Regreß] Regress-, Rückgriffs- (dolžnik der [Regreßschuldner] Regressschuldner, razlog der Rückgriffsgrund, zahtevek der Rückgriffsanspruch, [Regreßanspruch] Regressanspruch, zavezanec der [Regreßpflichtige] Regresspflichtige, dolžnost die [Regreßpflicht] Regresspflicht, pravica der Rückgriffsanspruch, terjatev die [Regreßforderung] Regressforderung, tožba die [Regreßklage] Regressklage)
regresno zavezan [regreßpflichtig] regresspflichtig

revenu [rəvnü] masculin dohodek; donos

revenus pluriel accessoires (casuels), accidentels stranski, priložnostni dohodki
revenu du capital, du travail dohodek od kapitala, od dela
revenu en excédent presežek v dohodku
revenu fiscal, fixe, foncier davčni, stalni, zemljiški dohodek
revenu imposable davku zavezan dohodek
revenu brut, net, minimum, personnel (privé), réel, national bruto, čisti, minimalni, osebni (zasebni), realni, nacionalni dohodek
revenus publics, de l'Etat državni dohodki
impôt masculin sur le revenu davek na dohodek, dohodnina
avoir de gros revenus imeti lepe dohodke
il faut régler sa dépense sur son revenu treba je svoje izdatke uravnati, uskladiti s svojimi dohodki