Franja

Zadetki iskanja

  • place [plas] féminin mesto, prostor, sedež; trg; kraj; commerce trg, borza; figuré službeno mesto, položaj, služba, zaposlitev; militaire trdnjava

    à la place de namesto
    à ma place na mojem mestu, namesto mene
    par places mestoma
    sur place na (samo) mesto, na (samem) mestu
    place! prostor!
    en place! na mesta!
    faute de place zaradi pomanjkanja prostora
    place d'armes (militaire) prostor za parade, vojaško vežbališče
    place assise, debout sedež, stojišče
    place de confiance zaupno službeno mesto
    place forte trdnjava; garnizijsko mesto
    place marchande, de commerce tržišče
    place d'honneur častno mesto
    place de sport športni prostor
    place de stationnement prostor za parkiranje; parkirišče
    place vacante, vide nezasedeno (prosto), prazno mesto
    place de voitures, d'automobiles prostor za taksije
    une deux places, une quatre places dvosedežni, štirisedežni avto
    commandant masculin d'armes d'une place komandant mesta
    jour masculin de place borzni dan
    voiture féminin, automobile féminin de place taksi (avto)
    la voiture fait du sur(-)place avto se ne pomika naprej (zlasti zaradi prometne zatrpanosti)
    avoir une large place dans l'estime de quelqu'un biti pri kom zelo v čislih
    céder la place à quelqu'un prepustiti komu mesto
    demeurer en place ne se ganiti z mesta
    être en place biti na pravem mestu, na svojem mestu
    il est maître de la place on gospoduje; on dela, kar hoče
    être sans place biti brez službe
    je ne voudrais pas être à sa place ne bi hotel biti na njegovem mestu
    faire la place (commerce) imeti zastopstvo, iskati odjemalce za svoje blago v nekem kraju
    se faire (faire) place narediti, priskrbeti, dobiti si prostor
    laisser, faire place à quelqu'un napraviti prostor, umakniti se komu
    se mettre en, à la place de quelqu'un postaviti se, vživeti se v položaj kake osebe
    perdre sa place izgubiti svojo službo
    prendre place sesti, namestiti se
    remettre quelqu'un à sa place (figuré) pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju
    rester sur place obležati (mrtev) na (samem) mestu, kraju
    retenir une place rezervirati mesto
    tenir beaucoup de place zavzemati mnogo prostora
    tenir sa place imeti svoje (važno) mesto, biti predmet posebne pozornosti
    ne pas tenir, rester en place ne moči mirovati (na mestu), biti zelo aktiven
    tenir place de nadomestovati
  • rechtlich pravni; (gesetzlich) zakonit; (gerecht) pravičen, pošten; rechtliche Existenz pravni obstoj; rechtliche Vertretung pravno zastopstvo
  • re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

    1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

    2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
    a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
    b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
    c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
    d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

    3. metaf.
    a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
    b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
    c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
    d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
    e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
    f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
    g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
    i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
    h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.
  • stanovsk|i (-a, -o) ständisch (deželno landständisch); Standes- (privilegij das Standesprivileg, tovariš der Standesgenosse, dolžnost die Standespflicht, domišljavost der Standesdünkel, država der Standesstaat, organizacija die Standesorganisation, pripadnost die Standeszugehörigkeit, razlika der Standesunterschied, zavest das [Standesbewußtsein] Standesbewusstsein)
    stanovska zbornica die Ständekammer
    zaradi stanovskih ozirov aus Standesrücksichten
    s stanovsko zavestjo [standesbewußt] standesbewusst
    stanovsko poklicen berufsständisch
    stanovsko zastopstvo die Standesvertretung
    stanovsko združenje die Standesvereinigung
  • študent [ê] moški spol (-a …) der Student, der Hörer, der Studierende (ein -r), der Hochschuler; gostujoči: Gasthörer; ki ni končal študija: der Studienabbrecher; ki se preživlja z lastnim delom: Werkstudent
    študent začetnik der Studienanfänger
    večni študent der Langzeitstudierende ( ein -r)
    -student (medicine Medizinstudent, umetnosti Kunststudent)
    študentje množina Studenten množina, die Studentenschaft
    zastopstvo študentov die Hochschülerschaft
    izmenjava študentov der Studentenaustausch
    skupnost študentov stroke die Fachschaft
    štipendiranje študentov die Studentenförderung
    zastopnik študentov der Studentenvertreter
    zastopstvo študentov die Studentenvertretung
  • trgovsk|i (-a, -o) kaufmännisch, händlerisch; (običajen pri trgovanju) handelsüblich; Handels-, Geschäfts-; (center das Handelszentrum, monopol das Handelsmonopol, narod das Handelsvolk, partner der Handelspartner, promet der Handelsverkehr, zastopnik der Handelsvertreter, agentura die Handelsagentur, akademija die Handelsakademie, dejavnost das Handelsgewerbe, ladja das Handelsschiff, mornarica die Handelsflotte, mreža das Handelsnetz, pot der Handelsweg, die Handelsstraße, šola die Handelsschule, blago das Handelsgut, die Handelsware, ime der Handelsname, pravo das Handelsrecht, zastopstvo die Handelsvertretung)
  • trgóvski de (ali du) commerce, commercial; marchand

    trgovska banka banque commerciale (ali de commerce)
    trgovska korespondenca correspondance commerciale
    trgovska ladja navire moški spol marchand (ali de commerce)
    trgovski list journal moški spol du commerce (ali commercial)
    trgovska luka port moški spol marchand (ali de commerce)
    trgovska mornarica marine ženski spol marchande (ali de commerce)
    trgovski potnik voyageur moški spol de commerce, commis moški spol voyageur
    trgovski stan commerçants moški spol množine, commerce moški spol
    trgovska šola école commerciale (ali de commerce)
    trgovski zastopnik représentant moški spol de commerce
    trgovsko zastopstvo représentation commerciale, établissement commercial
    trgovske zveze relations commerciales (ali d'affaires)
  • trgóvski comercial; de comercio

    trgovska banka (podjetje, marža, mesto, vrednost, monopol, središče, kredit, poročilo) banco m (empresa f, margen m, ciudad f, valor m, monopolio m, centro m, crédito m, información f) comercial
    trgovska korespondenca (označba) correspondencia f (denominación f) comercial
    trgovski list periódico m de información comercial
    trgovska ladja (plovba) barco m (navegación f) mercantil
    trgovski potnik viajante m (de comercio), comisionista m
    trgovska mornarica marina f mercante
    trgovski stan los comerciantes, el comercio
    trgovska (visoka) šola escuela f (superior) de comercio
    trgovska znamka (marka) marca f comercial, marca f de fábrica
    trgovski zastopnik representante m, agente m (comercial), comisionista m
    trgovsko zastopstvo representación f comercial, agencia f comercial
  • en|ec1 [ê] moški spol (-ca …)

    1. der Schüler (gostujoči Gastschüler, povprečen Durchschnittsschüler, osnovne/ljudske šole Volksschüler, pomožne šole Hilfsschüler, posebne šole Sonderschüler, samostanske šole Klosterschüler, zgleden/vzoren Musterschüler); določenega razreda: der -[kläßler] klässler (prvega [Erstkläßler] Erstklässler, tretjega [Drittkläßler] Drittklässler)
    zunanji učenec der Externist, der Externe
    izdelek učena die Schülerarbeit
    dodatni pouk za boljše učence der Leistungskurs
    število učencev v razredu die Klassenstärke
    zastopstvo učencev die Schülervetretung
    zastopnica/zastopnik učencev die Schülervertreterin/ der Schülervertreter
    učenci množina Schüler množina, die Schülerschaft

    2.
    učenec v gospodarstvu (vajenec) der / die Auszubildende (Azubi)
  • zaposlen|i [ê] moški spol (-ega …)

    1. der Beschäftigte (ein -r) (delno Teilzeitbeschäftigter, polno Vollzeitbeschäftigter); (poklicno aktivni) der Berufstätige (ein -r), der Erwerbstätige (ein -r), der Werktätige (ein -r)

    2. v danem podjetju: der Werkangehörige (ein -r)

    3. množina (osebje) die Belegschaft, das Personal
    …zaposlenih Personal-
    (seznam das Personalverzeichnis, število die Personalstärke, der Personalbestand, zastopstvo die Personalvertretung, zbor die Personalversammlung)
  • zastópništvo zastópstvo representation; trgovina agency

    narodno zastópništvo, zastópstvo parliament; (nadomestovanje) replacement, substitution
    paritetno zastópništvo, zastópstvo proportional representation
  • zastópništvo, zastópstvo représentation ženski spol , (politika tudi) délégation ženski spol ; (politika, vojaško, v tujini) mission ženski spol , agence ženski spol

    diplomatsko (konzularno) zastopništvo représentation diplomatique (consulaire)
  • zastópništvo (-a) n glej zastopstvo