Franja

compēscō -ere -pēscuī (—) (iz *comparcscō, prim. star. comparsit = compescuit Ter. ap. P. F., parcere, parcus)

1. okleniti (oklepati), utesniti (utesnjevati), zadrž(ev)ati: qui (Pluto) ter amplum Geryonem Tityonque tristi compescit undā H., neque compedibus nec me compesce catenis O., equum celerem artato c. freno T.

2. pren. zatreti (zatirati), (za)dušiti, (za)moriti, (u)krotiti, brzdati: Pr., Lucr., Suet. idr., cretam Tit. ap. Non. razteptati, hunc (animum) frenis, hunc tu compesce catenā H., c. mentem (nejevoljo) H., risum mappā H., clamorem H., curas O., timor officium cautus compescit O. zavira, sitim compescuit unda O. je pogasila, famem compescunt poma Sen. tr. utešijo, c. ignes ignibus O., incendia Plin. iun. (po)gasiti, ramos V. ali luxuriantia H. ali spatiantia (arborum) bracchia O. ali arundinem, vitem Col. obrez(ov)ati, culpam ferro V. škodo iztrebiti = bolno ovco zaklati, mores dissolutos vi Ph., alicuius furorem armis Vell., damna cantu (= solari) Stat., civem seditiosum Q., seditionem T., tumentes populos Plin. iun.; z inf.: compesce in illum dicere iniuste Pl. nehaj, nikar. Opomba: Prisc. navaja sup. compescitum, ne da bi ga izpričal.

cuchillada ženski spol vbod z nožem

cuchillada de cien reales močan udarec, velika brazgotina
dar cuchillada pridobiti si naklonjenost občinstva
dar una cuchillada al maestro poučiti nekoga, ki misli, da se na stvar bolj razume
andar a cuchilladas pretepati se
matar a cuchilladas zabosti, zaklati

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

dēiciō -ere -iēcī -iectum (dē in iacere)

I.

1. (dol) vreči, (dol) metati: pernam et prandium Pl. v lonec vreči, libellos Ci. (s česa) strgati, antemnas C., equo vulnerato deiectus est C., neque eorum (consulum) sortes deiciuntur (sc. in urnam) C., deiectam aerea sortem accepit galea V., cum deiecta in id (v ta namen) sors esset L., d. comam, crines Afr. ap. Non. (z glave) strgati, crinibus deiectis T. z nerodno spuščenimi lasmi, ramenta pellis cervinae deiecta pumice Plin. odrgnjeni, odstranjeni, d. togam Q. (dol) spustiti. Izhodišče s samim abl.: aliquem saxo O., T., aliquem equo L., deici gradibus Aur.; s praep.: aliquem de ponte Ci., aliquem de saxo L., togam de humero ali ab humeris Suet., iugum servile a cervicibus Ci., lecto graviter deici ab alto O. Smer s praep.: librum in mare Ci. ep., conservos in piscinam Ci., e summo … ictos … in Tartara Lucr., fulmen caelo in terras V., securim in caput L., in arma hostis caesim … ensem L., in viam equos L. dol pognati, stipites in cavernas Cu., naves in altum Vop. pognati v globočino = potopiti, saxa alia super alia deiecta Plin. iun.; z dvojnim acc.: Sopatrum de porticu … praecipitem in forum d. Ci. Refl. in med. zagnati (zaganjati) se, strmoglaviti se, (dol) skočiti: se in mare, se de superiore parte aedium N., se de muro, se per munitiones C., in locum deiectus inferiorem C., saxi vertice deicior V.; pren. zagnati (zaganjati) se, spustiti (spuščati) se, (o solzah) udreti se: venti ab … praealtis montibus se deiciunt L., foeda tempestas … caelo deiecta L., deiectae montium iugis procellae Plin., flatūs rursus deiecti Plin., tanta vis aquae se deiecit Plin. (o dežju), amnis deiectus per (čez) scrupulosa Plin., Tanais ex Rhipaeo monte deiectus Mel., deiecta saxis (čez skale) flumina Val. Fl., deiectis lacrimis Pr.

2. na tla vreči (metati), podreti (podirati), prevrniti (prevračati), rušiti, porušiti: status Ci., L., signa aēnea L., ut … omnes Hermae deicerentur N., d. turrim C., hostium castra L., muri bracchia Iust., muros L., moenia O., arces V., H., alta Ceraunia telo V., arbores L., Vitr. (po)sekati, toda: arbores … vi ventorum deiectae Ulp. (Dig.) podrta; pesn.: vidimus … Tiberim … ire deiectum (sup.) monumenta regis templaque Vestae H.; occ. na tla zvaliti, (do smrti) pobiti: d. Typhoëa O., paucis deiectis C., deiectis circum stipatoribus T., super iuvencum stabat deiectum leo Ph., Thetidi d. iuvencam Val. Fl. za žrtev zaklati, toda: d. animal P. Veg. podreti žival (za operacijo); poseb. lovsko ubiti, ustreliti: feram Cu., Mart., avem ab alto caelo (visoko z neba) V.; pren. (oči) pobesiti (pobešati), povesiti (povešati): d. ocellos O., vultum V., Sen. ph., deiectus in humum vultus O., vultus pudore deiectus Sen. tr., deiecti in terram militum vultus T., deiecto capite Q., id (caput) deiectum semper in terram Plin., deiecto in pectora mento O., euntes deiecta cervice Getae Cl.; pesn. z grškim acc.: deiectus oculos V. s pobešenimi očmi, deiectus vultum Stat. s povešenim obrazom.

3. (politično) koga izpodriniti, vreči, poraziti: hoc (Critiā) deiecto N., de possessione imperii deiectus L., Pontica signa deiectum meminisse piget Lucan., Artavasdes non sine nostra clade deiectus T.; brahilogija: infra Ventidium deiectus oriens T. poraženi vzhod, ki je prišel pod Ventidija, v pozni lat. poraziti (= ponižati): Eccl.

II.

1. odbiti: Anxuris ense sinistram … deiecerat V., uno deiectum comminus ictu … caput V., deiectum ense caput Sil.; occ. (ladje) zanesti; v pass.: tanta tempestas coorta est, ut naves ad inferiorem insulae partem deicerentur C., classis … foedā tempestate vexata ad Balearīs insulas deicitur L., quae (classis Punica) tempestate deiecta ad Baliarīs erat L.; (o ladjah): Menelaus ad terram Libyam deiectus est T.; pren.: in epilogis deiecti sumus Q.

2. pren. odvrniti (odvračati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): mucrones a iugulis vestris Ci., oculos nusquam a re publica Ci., si tantulum oculos deiecerimus Ci. = če smo le malce manj pazljivi, quantum mali de humana condicione deieceris Ci., d. metum, vitia a se ratione, cruciatum a corpore, aliquem de sententia Ci., philosophos de negotio Petr. od njihovega predmeta odvračati = njihove razprave pobi(ja)ti, Zeno omnia negotia de negotio deiecit Sen. ph. je pobil vse trditve, uxore deiectā (sc. conubio) T. ko je bila odstranjena.

3. medic.
a) odvajati, odpraviti (po dristitvi ali bljuvanju): alvum ali alvum superiorem Ca. (gl. alvus), casei, qui facillime deiciantur Varr. ki se jih prav lahko otrebiš; abs. deicere Cels. dristiti.
b) vsrkavati da(ja)ti: per nares d. P. Veg.

III.

1. boriteljsko koga z mesta (položaja) premakniti, iz(pod)riniti, odriniti: de loco hominem Quadr.; pogosto pren.: eum de statu omni Ci. povsem zbegati, aliquem de omni vitae statu Ci., de gradu deici Ci., Auct. b. Alx., studio feriendi … deiectus (sc. de gradu) non pugnat, sed rixatur (orator) T.

2. voj. nazaj potisniti, v beg zapoditi, pregnati: praesidium C., praesidium Claternā Ci., praesidium loco munito, praesidium ex saltu, hostes muro turribusque, nostros ex utraque munitione C., hinc celeriter deiecti C., d. praesidium inde Cu., equitatum hostium de colle Auct. b. Afr., tenentes locum Romani cum deiecissent L.

3. pren.
a) koga (s posestva) pregnati, izriniti iz česa, pripraviti ob kaj: aratores, aliquem per insidias vi de agro, aliquem de possessione fundi, fortunis, consulem de urbis praesidio, magistratūs templo Ci., deicitur familiaritate suetā T., d. aliquem vi, de fundo, de possessione fundi, de solo Icti.
b) vzeti komu upanje, v pass. deici aliqua re, aliquo tudi = izgubiti upanje na kaj, izgubiti kaj, koga: deicere aliquem aedilitate Ci., deici praeturā, de honore Ci. ali honore L., deiecti principatu, Helvetii ea spe deiecti C., opinione trium legionum deiectus C. je izgubil upanje, da bi dobil tri legije, deiecta coniuge tanto V.; abs. odvzeti komu upanje na kako častno službo, izpodriniti ga: Caelius ap. Ci. ep., cum … inimicum eo quoque anno petentem deiecisset L. — Od tod adj. pt. pf. dēiectus 3,

1. znižan, nizko ležeč: loca C.

2. pren.
a) (po pomembnosti) nizko stoječ, nizek: neutrum altero sublimius aut deiectius Tert.; adv. komp. dēiectius niže: Tert.
b) pobit, potrt, malosrčen, malodušen: quamquam vis alto volnere tardat, haud deiectus V., deiecti et infracti Q., res super Argolicas haut sic deiecta videbis Stat.

goose¹ množina geese [gu:s, gi:s] samostalnik
gos, goska; gosje meso
figurativno neumnež, -nica

to cook s.o.'s goose uničiti, odstraniti koga
to get the goose biti izžvižgan
green goose mlada goska
it's gone goose with him zgubljen je
to kill the goose that lays golden eggs s pohlepom in skopostjo si uničiti vir dohodkov, zaklati kravo, ki jo molzemo
he would not say "bo" to a goose nikomur ne bi skrivil lasu
what is sauce for the goose is sauce for the gander kar je dobro za enega, je dobro tudi za drugega
fox and geese vrsta družabne igre
all his geese are swans vedno pretirava

*īcō ali *īciō -ere, īcī, ictum (sor. z gr. ἴκταρ vkup zadevajoč, dotikajoč se, blizu, ἵπτομαι poškodujem, ἴξ ali ἴψ trti škodljiv črv, ἰκμαμένος ranjen)

1. zade(va)ti, udariti (udarjati), biti, suniti; v prozi večinoma le v obl. pf. pass., poseb. v pt. pf.: Pl., Val. Max., Gell., Lact. idr. (anima) corpus propellit et īcit Lucr. (gl. opombo spodaj), cum Ptolemaeus … telo venenato ictus esset Ci., lapide ictus C., ilex icta securibus V., ictus fundā, pugno, tragulā, umbone L., corruit icta L., aether ululatibus ictus O. pretresen, vix icto aëre O. ob skoraj negibnem zraku, v skoraj popolni tišini, puppis latus icta O. na boku poškodovana; tudi: gravi vulnere ictus L. hudo ranjen, ali samo ictus ranjen: in illo tumultu … ictus ipse Ci., in turba ictus Remus cecidit L., ictus aper, icta hostia O.; o streli: fulmine ictus L. = e caelo ictus Ci., cum fulmine icta sunt (animalia) Sen. ph., fulmen lauri fruticem non icit Plin., laurus sola fulmine non icitur Plin.; tudi brez abl.: ictae (sc. fulmine) dapes T.; od tod pren.: ictae limen adire domūs O. uničene.

2. occ. s prolept. obj.: foedus icere (zaklati daritveno živino in s tem) skleniti zvezo: cum Tito Tatio foedus icit Ci., cum Gaditanis foedus icisse dicitur Ci., foedus, quod meo sanguine … iceras Ci., icto foedere Ph.

3. metaf. ictus 3 neprijetno zadet, vznemirjen, razburjen, pretresen, prešinjen: ictus conscientiā, nova re, rebellione L., metu icta L., haud secus quam pestifero sidere icti L. prav tako, kakor da je kužni puh pogubnega ozvezdja šinil vanje, desideriis icta … patria H., ictum (vino) caput H. omotična, omračena, domestico volnere ictus T.

Opomba: Lucr. ima napačno tudi v sedanjiku īcit. Obl. ico in icio se ne moreta dokazati, čeprav ju Gell. in Prisc. ločita (brez dokazov).

iugulum -ī, n (demin. k iugum) pravzaprav ključnica (kost, ki veže ramo in prsi): Cels., uni homini iugula et humeri, ceteris armi Plin.; potem votlina nad ključnico ob grlu, grlo: iugula concava Ci., iugulum dare Ci. ali porrigere H. ali offerre T. nastaviti grlo = dati se usmrtiti, ferrum iugulo condere O., iugulum resolvere O. prerezati, perfodere T., iugulum petere Ci. v grlo meriti = hoteti koga zaklati, demittere gladium in iugulum Pl., pedem conferre et iugulum petere et sanguinem mittere Q., per iugulum sinistrum capulo tenus gladium totum alicui demergere Ap.; pren.: iugulum causae Plin. iun. glavna točka, glavni dokaz, iugulum petere Q. glavno stvar napadati. — Redkejša soobl. iugulus -ī, m: Acc. fr., Sen. ph., Iuv., Lucan., Stat., Q. (Decl.), Stat., Arn., Fl.

klati¹ (kóljem) zaklati živali: schlachten; doma: hausschlachten; figurativno (moriti) metzeln
dreti se, kot da ga koljejo schreien wie ein gestochenes Schwein

kláti (kóljem)

A) imperf. ➞ zaklati

1. ammazzare (il porco, l'agnello, il vitello); tirare il collo (ai polli)

2. pren. ammazzare, uccidere

3. spaccare (legna)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolje ga po trebuhu ha crampi allo stomaco
bolhe me koljejo mi mordono le pulci
pren. resnica v oči kolje la verità riesce molesta
pren. skrbi ga koljejo è assillato da preoccupazioni

B) kláti se (kóljem se) imperf. refl. azzuffarsi; battersi

kokóš hen, (mlada) pullet

kokóš valilka sitting hen
vodna kokóš water hen
tudi slepa kokóš zrno najde sometimes fortune favours fools
zaklati kokóš, ki leže zlata jajca (figurativno) to kill the goose that lays the golden eggs

kokóš (-i) f

1. gallina; pollo:
krmiti kokoši dare il becchime alle galline
zaklati kokoš tirare il collo alla gallina
kokoši dobro, slabo nesejo le galline fanno, non fanno le uova
jesti kokoš mangiare carne di pollo
domača kokoš gallina ruspante
pren. hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pren. biti mokra kokoš essere un pulcino bagnato
pren. kokoš, ki nosi zlata jajca la gallina dalle uova d'oro

2. zool. (samica nekaterih na tleh živečih ptic) femmina (di fagiano, urogallo e sim.)
PREGOVORI:
stara kokoš, dobra juha gallina vecchia fa buon brodo

pointer¹ [pwɛ̃te] verbe transitif, militaire, optique naravnati, nameriti, usmeriti; kontrolirati (des ouvriers delavce, t. j. njihov prihod na delo in odhod z dela); označiti s točkami (pikami); punktirati; priostriti (kol); striči (les oreilles z ušesi); politique šteti (glasove); verbe intransitif (ptica) (vz)leteti kvišku; štrleti v nebo, moleti kvišku; (konj) vzpenjati se; (dan) napočiti; botanique kaliti; figuré pokazati se; militaire napraviti sunek (sur na, proti)

pointer un bœuf zaklati vola
pointer du doigt vers quelque chose pokazati s prstom proti čemu
ouvrier qui pointe delavec, ki je podvržen kontroli glede prihoda na delo in odhoda z dela
se pointer (familier) priti
il s'est pointé chez moi dès huit heures du matin prišel je k meni že ob osmih zjutraj

prásec (-sca) m

1. maiale, porco:
krmiti, zaklati prasca nutrire, ammazzare un maiale

2. pren. (ničvreden, umazan človek) maiale

prisilno zwangsweise, erzwungenermaßen, gezwungenermaßen, gezwungenerweise; not- (zoreti agronomija in vrtnarstvo notreifen, zaklati notschlachten); zwangs- (preseliti zwangsumsiedeln, privesti pravo zwangsvorführen)

puñalada ženski spol zabod

coser a puñaladas večkrat zabosti
matar a puñaladas do smrti zabosti, zaklati
es un hombre que le pega una puñalada al lucero del alba on je vsakemu kos

púta (kokoš) hen

jajce več ve kot púta (figurativno) he's teaching his grandmother to suck eggs
kurnik za púte hen coop, hen house
zaklati púto, ki nese zlata jajca (figurativno) to kill the goose that lays the golden eggs
pútka pullet

svínja (-e) f

1. (samica prašiča) scrofa, troia, maiala; ekst. maiale:
zaklati svinjo ammazzare il maiale
kruljenje svinje il grugnito del maiale

2. vulg. porcaccione, porco, fetente

3. metal. bava, sbavatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le gemme ai porci
delati s knjigo kot svinja z mehom non aver nessun riguardo per i libri
pog. podati se komu kot svinji sedlo essere un pugno nell'occhio (di vestito, accessorio e sim.)
zool. pl. svinje suidi (sing. -e) (Suidae)
divja svinja cinghiale (Sus scropha)
agr. pitovna svinja maiale da ingrasso
prasna svinja scrofa madre

têle (-éta) m

1. vitello:
krava je po teletu la vacca ha appena figliato
rediti, zaklati tele allevare, ammazzare un vitello
pog. gledati kakor tele v nova vrata guardare, fissare come un allocco
pren. častiti zlato tele adorare il vitello d'oro

2. pog. pivello; stupido

3. lov. cerbiatto (nel primo anno d'età)
PREGOVORI:
vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti

žŕtev (-tve) f

1. rel. vittima, vittima sacrificale; sacrificio:
sežgati, zaklati žrtev bruciare, immolare la vittima
spravna žrtev sacrificio espiatorio

2. pren. (boleča odpoved) sacrificio; (kdor se odpove čemu) vittima:
biti pripravljen na žrtve accettare sacrifici
gmotne žrtve sacrifici materiali
imeti se za žrtev atteggiarsi a vittima, fare il vittimista

3. (kdor je poškodovan, umre zaradi napada nasilja; zaradi nepričakovanega pojava) vittima:
vojne žrtve vittime della guerra
človeške žrtve vittime umane
žrtev lakote vittima della fame, della carestia
žrtev poplave vittima dell'alluvione, alluvionato
žrtev potresa vittima del terremoto, terremotato
žrtev prometne nesreče vittima della strada
žrtev mamil vittima della droga
žrtve režima le vittime del regime

4. pren. zimbello, vittima, oggetto di derisione:
biti žrtev dovtipov, posmeha essere lo zimbello di barzellette, oggetto di scherno
žrtev laži, spletk vittima di menzogne, di intrighi

θῡ́ω² [Et. kor. dhū, vreti, kipeti, vrteti se, itd.; slov. duti, dujem, lat. fūlīgo, suffio (iz dhu-ijō), gršk. θύελλα, θῡ́νω, θῡ́ω, θύω, θύος, θυμός itd. – Obl. fut. θῡ́σω, aor. ἔθῡσα, pf. τέθυκα, pass. pf. τέθυμαι, aor. ἐτύθην, adi. verb. θυτέος]. 1. act. a) kadim, zažigam kadilo, darujem (žgalni dar), žrtvujem, prinašam v dar τινί τι, sežigam ἄργματα; b) zakoljem (žrtev), umorim ξένους, obhajam praznik z daritvijo τὰ εὐαγγέλια, σωτήρια Διί prinašam zahvalno daritev za srečno rešitev, τὰ τεθυμένα (ἱερά) bogovom zaklana živina, darilno meso. 2. med. a) darujem, žrtvujem zase, iz svojega, v svoje namene, dam žrtvovati ali zaklati, priredim daritev, ὑπέρ, περί τινος zaradi česa, ἐπὶ Κρότωνα glede na pohod proti Krotonu, ἐπὶ τῷ Πέρσῃ pred odhodom proti Perzijanom, ἐπ' ἐξόδῳ da bi kaj izvedel o izidu vojske, ἐπεξόδια žrtve pred odhodom vojske proti sovražniku, διαβατήρια v zahvalo za srečen prehod, ἐθυόμην, εἰ βέλτιον εἴη daroval sem, da bi izvedel, jeli bolje; b) pregledujem drob, da bi izvedel iz njega bodočnost.