Franja

incominciatore m (f -trice) začetnik, začetnica

infant [ínfənt]

1. samostalnik
dete, dojenček
pravno mladoletnik
figurativno začetnik

2. pridevnik
otroški, detinski
pravno mladoleten
figurativno začeten, v povojih

infant school vrtec

initiate¹ [iníšiit]

1. pridevnik
začeten; vpeljan, poučen o čem, sprejet (za člana)

2. samostalnik
začetnik, -nica, novinec, -nka

initiateur, trice [inisjatœr, tris] masculin, féminin začetnik, -ica; pobudnik, iniciator; adjectif začeten, ki da pobudo za kaj, iniciativen

initiator [iníšieitə] samostalnik
pobudnik, začetnik
kemija ki sproži reakcijo

initiātor -ōris, m (initiāre)

1. začetnik, povzročitelj (naspr. consummator): novi testamenti Tert.

2. uvodnik v kaj: mysteriorum dei Hier.

iniziatore m (f -trice) začetnik, pobudnik

instauratore m (f -trice) začetnik; vzpostavljalec

īnstīnctor -ōris, m (īnstinguere) ščuvalec (k čemu, na kaj), povzročitelj, (za)snovalec, začetnik: sceleris T., belli T., Amm.

īnstitūtor -ōris, m (īnstituere) urejevalec, (o)snovatelj, začetnik, ustanovitelj, utemeljitelj: sordidissimorum artificiorum Sen. ph., materiae Lact. stvarnik, et hominis et universitatis creator et institutor Tert., institutores veteres Amm. ustanovitelji (mesta).

introducer [intrədjú:sə] samostalnik
začetnik, kdor kaj uvede; kdor koga predstavi
medicina intubator

introduttore m (f -trice)

1. uvajalec

2. začetnik, pobudnik

inventor -ōris, m in inventrīx -īcis, f (invenīre) iznajditelj (iznajditeljica), izumitelj (izumiteljica); metaf. začetnik (začetnica), utemeljitelj (utemeljiteljica), ustanovitelj (ustanoviteljica), povzročitelj (povzročiteljica), vzročnik (vzročnica): Aristaeus inventor olei esse dicitur Ci., Archimedes inventor tormentorum L., Minerva inventrix oleae V., Liber inventor vini Sen. ph., i. voluptatum T., novorum verborum Ci., illae omnium doctrinarum inventrices Athenae Ci., i. rerum Lucr., salutis Stat., belli Ci., utrum veterum facinorum sis imitator an inventor novorum Ci., philosophia inventrix legum Ci., scelerumque inventor Ulixes V., legis L., Zeno, qui inventor et princeps Stoicorum fuit Ci., sum tamen inventrix auctorque ego carminis huius O.

inventore

A) agg. (f -trice) ustvarjalen

B) m (f -trice)

1. izumitelj, izumiteljica; iznajditelj, iznajditeljica

2. ekst. knjižno začetnik, začetnica; pobudnik, pobudnica

krètāč -áča m začetnik, pobudnik, gibalec: bog je nepromjenljiv kretač svega; oni su ovdje, -i proljeća, novo su ime svom životu dali

launcher [lɔ́:nčə] samostalnik
pobudnik, začetnik
aeronavtika katapult za letala

learner [lə́:nə] samostalnik
učenec, -nka, začetnik, -nica, novinec, -nka

māchinātor -ōris, m (nom. sg. iz māchinārī)

1. izdelovalec strojev, strojnik, strojegradnik, inženir, graditelj, postavljalec: Sen. ph., machinator bellicorum tormentorum operumque (sc. Archimedes) L., Nero … exstruxit domum … magistris et machinatoribus Severo et Celere T. po načrtu in pod nadzorstvom; pren.: Deus rerum omnium machinator Lact. stvarnik.

2. metaf. ustanovitelj, utemeljitelj, povzročitelj, (po)vzročnik, začetnik, snovalec: Sen. tr., Ap., Lact., Cod. Th., huius belli L., doli T., harum omnium scelerum improbissimus m. Ci.

mōlītor¹ -ōris, m (nom. sg. iz mōlīrī) podjetnik, urejevalec, tvorec, začetnik, graditelj: mundi Ci., primae ratis O.; metaf. povzročitelj, snovalec, napeljevalec: caedis T., rerum novarum Suet.

mōnstrātor -ōris, m (nom. sg. iz glag. mōnstrāre) kazalec, napotitelj, voditelj, uvajalec, začetnik, iznajditelj, učitelj: ignotarum urbium Sen. ph., hospitii T., sacri iniqui O., aratri V. izumitelj (o Triptolemu).