Franja

avia² -ae, f bot. prisadna zel: Col., P. Veg.

Bellōna -ae, f, st.lat. Duel(l)ōna, gen. Duel(l)ōnāī, f (bellum, st.lat. duellum) Belona, Duelona, rim. boginja bojev, Marsova sestra in spremljevalka, oborožena s krvavim bičem. Njeno svetišče je bilo na Marsovem polju zunaj Servijevega obzidja ob zahodni rebri gradu (arx) poleg Flaminijevega cirkusa (Circus Flamininus). Tukaj so se zbirali senatorji na zborovanjih, na katerih so zasliševali konzule, ki so se poganjali za triumfom, in tuje poslance; vsi ti namreč niso smeli vstopiti v mesto: Pl., V., H., L., O. idr. Belonini svečeniki so si ob prazniku svoje boginje (24. III.: dies sanguinis) rezali kožo na rokah in nogah, iztekajočo kri pa so žrtvovali boginji ali pa so jo sami popili: Lucan., Lact., Min. Od tod subst. Bellōnāria -ae, f „Belonina zel“, neke vrste razhudnik (solanum), ki so ga Belonini svečeniki uporabljali ob njenem prazniku: Ap. h.; Bellōnāriī -ōrum, m Belonariji, Belonini svečeniki: Acr.

dōdecatheon -ī, n (gr. δωδεκάϑεον) bot. „zel dvanajsterice bogov“, morda zlati klobuk, ajdovski limbar (Lilium martagon, Linn.).

eriophoros -ī, n (gr. ἐριοφόρος volnonosen) bot. kosmata zel: Plin.

geniculāris herba (geniculum) bot. kolenčasta zel, nam neznana rastlina: ISID.

gladiātōricia herba (gladiātor) bot.gladiatorska zel“, nam neznana rastlina: MARC.

grenouillette [-jɛt] féminin, populaire rega, božja žabica; botanique žabja zel, zlatica

millepertuis [-pɛrtɥi] masculin, botanique krčna zel

moly [móuli] samostalnik
botanika divji česen
mitologija protičarobna zel

mōly -yos, n (gr. μῶλυ) bot. móli(j)

1. bajno čarovno zelišče boga Hermesa zoper Kirkine čare, s črno korenino in belim cvetom (morda Allium nigrum Linn. črna čebula): O., Plin.

2. = morion „norčevska zel“, rastl. iz družine razhudnikovk: Plin.

nummolaria f bot. drobižna pijavčnica, zel svetega Roka, krancelj, maslenik, vinarsko zelce (Lysimachia nummularia)

panacēa -ae f (gr. πανάκεια, πᾶν in ἀκεῖσϑαι vse zdraviti) bot.

1. vsezdravilna zel, panacêja (panakêja), izmišljeno ime rastl., ki je baje zdravilo proti vsem boleznim: V.; soobl. panacēs -is, f: Cels., n: Plin. (gr. πάνακες) in panax -acis, m (gr. πάναξ): Col., Cael. — Pooseb. Panacēa -ae, f Panacêja (Panakêja), ena od štirih Eskulapovih hčera: Plin. (po nekaterih izdajah Panacia)

2. sicer rastl. ligusticum silvestre Plin. jelenovec, „(divje) silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij (Laserpitium siler Linn.): Plin. (v obl. panaces in panax); pl. panaces Lucr.

3. neke vrste pastináka (Pastinaca opoponax Linn.; gl. tudi pastināca): Plin. (v obl. panax).

phyteuma -atis, n (gr. φύτευμα) bot. masleni grint, prisadna zel (Senecio vulgaris Linn.): Plin.

probation -iī, n (gr. προβάτιον) bot. ovčje zelišče, ovčja zel: Ap. fr.

prȍrāst ž
1. listi, zel povrtnine, zelja, čebule, solate: salata ide u prorast solata gre v cvet
2. med. izrastek: u blizini raka zametne se ista takva prorast u limfnoj žlezdi

prōserpinālis herba bot. kačja zel, kačunka: Marc.

quattrina f bot. (nummolaria) drobižna pijavčnica, zel svetega Roka (Lysimachia nummularia)

Scythēs ali Scytha -ae, m (Σκύϑης) Skít (Scít); obl. Scythēs: CI., H., SEN. TR., PLIN., FL.; obl. Scytha: PH., LUCAN., LACT., VULG., PRISC.; abl. Scythā: TERT. in (meton. = Scythiā) T. (Annal. 2, 60); pl. Scythae -ārum, m Skíti (Scíti), skupno ime divjih nomadskih plemen severno od Donave, Črnega morja in Kaspijskega jezera pa vse tja do evropsko-azijske meje; Skite (Scite) so si pozneje podvrgli Sarmati: CI., H., CU., MEL., PLIN. Pesn. Scythēs ali Scytha -ae, m, f kot adj. = skítski (scítski): Taurus Scythes SEN. TR., pontus Scytha STAT., acc. pontum Scythen SEN. TR. Črno morje, cirrata loris ... Scythae pellis MART., Scythas zmaragdos MART. – Od tod

1. adj.
a) Scythicus 3 (Σκυϑικός) α) skítski (scítski): MEL., STAT., MART., AUS., CL., tegimen CI., arcus, sagitta, frigus, Ister, fretum (= Črno morje) O., Diana O. tavrijska = čaščena na Tavrijskem Hersonezu, amnis (= Tanais, zdaj Don) H., Oceanus PLIN. = Ledeno morje, pri VAL. FL. pa = Črno morje, Scythica herba in subst. samo Scythicē -ēs, f bot. skítska (scítska) zel, neka rastl.; Scythici smaragdi PLIN., caeruleum Scythicum PLIN. skitska modra (modrina), neka barva. β) pártski: pharetra LUCAN.
b) Scythis -idis, f (Σκυϑίς) skítska, scítska; kot subst. = α) Skítka (Scítka), Skítinja (Scítinja): O., VAL. FL. β) kot dragulj = skitíd (scitíd), skítida (scítida), skítski (scítski) smaragd: M.

2. subst.
a) Scythia -ae, f (Σκυϑία) Skítija (Scítija), dežela Skítov (Scítov): CI., V., O., MEL., PLIN., IUST.
b) Scythissa -ae, f (Σκύϑισσα) Skítka (Scítka), Skítinja (Scítinja): matre Scythissa natus N.

seneciō² -ōnis, m bot. rastl. grínt, kresníca, prisadna zel (Senecio vulgaris LINN.), sicer imenovana gerontēa (gr. γεροντεία) ali ērigerōn: PLIN., AP. H.

séneçon [sɛnsɔ̃] masculin, botanique prisadna zel