Franja

température [-ratür] féminin temperatura, toplina; médecine vročina

température de l'air, extérieure temperatura zraka, zunanja
température ambiante sobna temperatura
température basse, élevée nizka, visoka t.
température de congélation, d'ébullition, de fusion t. zmrznjenja, vrenja, taljenja
animaux masculin pluriel à température fixe, variable toplokrvne, mrzlokrvne živali
températures pluriel diurnes dnevne temperature
avoir, faire de la température (médecine) imeti vročino
prendre la température du malade bolniku izmeriti temperaturo
(familier) prendre la température de l'opinion publique spoznati javno mnenje

tepor -ōris, m (tepēre)

1. mlačnost, toplost, toplina, zmerna gorkota, zmerna toplota, zmerna temperatura: solis L., maris Ci., vernus tepor Plin., Cu., autumnalis Plin., cupressus … alibi non nisi in tepore proveniens Plin. samo ob zmerni toploti uspevajoč, uva nec tepore caret et nimios solis defendit ardores Ci.; pl. tepores: Cat., Lucr.; meton.
a) jug: Italiae partes eae, quae a septentrione descendunt ad teporem Plin.
b) mlačna toplota, mlačna (hladna) temperatura; v pl. = ogrevala, grelniki, ogrevalniki, ogrevanje: Cael.

2. (v negativnem pomenu) vročina, vročica, mrzlica, starejše ognjeníca (ognjénica): confines caloribus tepore febrium arescunt Amm.

3. occ. hladnost, mlačnost: balineas petit … cum teporem incusaret T.

4. metaf. mlačnost = mlahavost, medlost, utrujenost (opisovanja): eiusdem teporis libri T. (Dial.).

terièma ž (t. terleme) dial. tifus, vročina: nit je dobra kuga ni teriema

torror -ōris, m (torrēre) sušenje, vročina, pripeka: Cael.

vampa f

1. plamen:
vampa di bocca voj. plamen pri strelu

2. žar, vročina; topel piš

3. pren. vročina (od jeze, sramu); naval strasti, poželenja:
far venire le vampe al viso pognati komu kri v glavo

văpáie -ăi f

1. plamen, ogenj

2. žar, vročina

vapor -ōris, m (iz indoev. kor. *u̯ēp-, *u̯p- pihati, puhteti (prim. kor. *keu̯ep- kaditi, kuhati, valoviti, kipeti); prim. skr. kúpyati (on) vre, se jezi, gr. καπνός dim, lat. vapidus, vappa, vapiō, sl. kipeti, lit. kvãpas puh, dih, duh, dah, vonj, zadah, let. kùpêt kaditi se)

1. sopuh, hlap, izhlapek, izhlapina, para, sopara, soparica, izpara, izparina, izparica: Lucr., Sen. ph., Aug. idr., vis vaporis O., aquarum quasi vapor quidam aër habendus est Ci., stellae terrae vaporibus aluntur Ci., formidare nocturnos vapores H.; occ. dim, čad, saje: Stat., Sen. tr., volat vapor ater ad auras V., non stultus vapor O. (od kadila).

2. meton. sopara, soparica, toplota, gorkota, vročina, pripeka: Acc. ap. Non., Pac. ap. Varr., Col., Plin., Ap., Val. Fl. idr., solis Cu., Lucr., findit vaporibus arva Phoebus O., tantus siderum vapor H., locus vaporis plenus L., terra semen tepefactum vapore suo diffundit Ci.; occ. ogenj: Hier. idr., lentus carinas ēst (pokončuje) vapor V., tactae vaporibus herbae O., restinctus vapor H.; metaf.: pectus insanum vapor amorque (ἓν διὰ δυοῖν) torret Sen. tr. žar ljubezni. — Star. soobl. vapōs -ōris, m: Acc. ap. Non., Lucr., Q.

vâr m
1. razžarelost, žerjavica: klepati iz vara vzeti orodje iz žerjvice in ga klepati
2. vročina: ognja var
3. žar: var mladosti; prošla ju je var minila so leta njenega mladostnega žara
4. izvarek, zvarek: var iz duhana, iz duvana
5. dial. okujine: otpaci od gvožđa kad se kuje zovu se var
6. dial. apno, omet
7. var od dana največja dnevna pripeka

vȁtra ž, rod. mn. vȁtārā in vȁtrī
1. ogenj: vatra je progutala šumu; topovska, puščana, unakrsna vatra; biti između dvije, dve -e; zvoniti na -u biti plat zvona; vatra mu sipa iz očiju; gdje je -e, tu ima i dima; igrati se -om igrati se z ognjem; bubnjarska vatra bobneči ogenj; veštačka vatra umetni ogenj; zaprečna, baražna vatra; -u đonovima, nogama, tabanima dati začeti bežati
2. rdečica: osula mu se po tijelu skrletna vatra
3. vročina: bolesnik ima visoku -u; suha, suva vatra vročina, temperatura
4. ognjevitost: s -om što dokazivati
5. živa vatra živahen človek

vatrùština ž vročina, temperatura: bolesnik s -om

vrelìna ž (ijek., ek.)
1. vročina: vrelina sunca, krvi
2. žar, žarina: opojna vrelina ljubavi

vrùćica ž
1. med. vročica, vročina: govoriti u -i
2. ogenj: vrućica puberteta
3. dial. topli vrelec

vrućìčina ž, vrućùština ž med. vročina, temperatura

vrućìna ž vročica, vročina: bolesnik ima -u; gušiti se od -e; pasja vrućina

zăpuşeálă -éli f sopara, vročina

гаря́чка -и ж., vročína -e ž.

жар m vročina, vročica; žar, žerjavica; (pren.) ognjevitost, navdušenje;
говорить с жаром navdušeno govoriti;
поддать жару (пару) (gov.) spodbosti k večji delavnosti;
чужими руками жар загребать druge pošiljati po kostanj v žerjavico;
задать жару podkuriti komu; kaznovati;
бросает меня от этого в жар vroče mi prihaja od tega

жара f vročina, pripeka, pasji dnevi;
в самую жару v največji vročini

зной m pripeka, vročina; soparica; (pren.) vnema, strast

лихорадка f vročina (telesna), vročica, mrzlica;
болбтнаял. malarija;
тропическая л. tropična malarija