Franja

pilōta

A) m (pl. -ti)

1. aero pilot, letalec:
pilota automatico avtomatski pilot
pilota istruttore letalski inštruktor
pilota suicida voj. kamikaze

2. šport voznik, dirkač

3. navt. pilot, krmar

B) agg. (m pl. -ti) pilotski:
impianto pilota pilotska naprava

pilote [pilɔt] masculin pilot (letala); figuré vodnik; voznik

pilote d'un char, d'une voiture de course voznik tanka (tankist), voznik dirkalnega avta; vieilli krmar ladje; pilot (npr. v pristanišču, prekopu)
bateau-pilote masculin čoln, ki pripelje pilota k ladji
pilote de chasse, civil, d'essai, de ligne, sportif lovski, civilni, pockusni, linijski, športni pilot
pilote de dirigeable, d'aérostat pilot zračnega balona
pilote d'engin téléguidé izstrelitelj rakete
pilote lamaneur pristaniški pilot
classe-pilote féminin poskusni razred (kjer se preizkušajo nove učne metode)
servir de pilote à quelqu'un biti komu za vodnika, šofirati

plaustrārius (vulg. plōstrārius) 3 (plaustrum) k vozu sodeč, vozen: asini, iugum Ca.; subst. plaustrārius -ī, m

1. voznik, kočijaž: si Aquiliae actione plaustrarium (po nekaterih izdajah plostrarium) teneri placet Ulp. (Dig.).

2. kolar: plaustrariorum vectigal Lamp.

portitor² -ōris, m (gl. portāre)

1.
a) brodar, brodnik: Sen. ph. idr., portitor has horrendus aquas et flumina servat terribili squalore Charon V., nec portitor Orci (= Charon) amplius obiectam passus transire paludem V., orantem frustraque iterum transire volentem portitor arcuerat O., vota movent superos: ubi portitor aera recepit, obserat herbosos lurida porta rogos Pr., tuque o flagrantis portitor undae Lucan., ceu sator Eumenidum aut Lethaei portitor amnis Stat., neque enim ante leves niger avehit umbras portitor et cunctae primis stant faucibus Orci Val. Fl.
b) sploh voznik: et iam temone supino languet Hyperboreae glacialis portitor Ursae Stat. voznik Medvedke = ozvezdje Arctophylax, ki Medvedji voz pomika naprej.

2. nositelj, nosilec, prinašalec, prinôsnik (prinosník), donašalec: delapsae portitor Helles Lucan., Phrixi nec portitor Helles Col. poet., p. lecti sui Cl., litterarum Hier., funeris portitores Ambr. „mrtvonosci“, pogrebci, apicum Sid.

rȁbadžija m (t. arabadžy) voznik, prevoznik z zaprežnim tovornim vozom: koji put i najvještiji rabadžija prevrne kola

rēctor -ōris, m (regere) vodnik, vodja, voditelj, vladar, gospodar, upravljalec, upravitelj, predstojnik, ravnatelj, krmar, voznik, usmerjevalec: navis rector Ci. krmar, equi S., T. jezdec, elephanti L.; metaf.: civitatis rector Ci. vladar, Dolopum O. ali Thebarum H. kralj, maris, deûm, Olympi O. gospodar, vladalec, peditum T. vodnik, castris (= castrorum) Lucan., Syriae rector T. namestnik; o pedagogu, učitelju, mentorju: Suet. idr., custos rectorque Plin. iun.; o neživih subj.: animus ille rector dominusque nostri Sen. ph., rector nostri animus Ap., iudicis vultus … rector est dicentis Q.

reinsman [réinzmən] samostalnik
ameriško voznik (vprege); izkušen jockey

Rotlichtfahrer, der, Rotlichtsünder, der, voznik, ki je zapeljal v rdečo luč

roulier, ère [rulje, ɛr] masculin, vieilli voznik; féminin vozniška halja, bluza

runner [rʌ́nə] samostalnik
tekač
šport tekač, sprinter; dirkalni konj, pes; sel, tekač, kurir; glasnik
vojska ordonanc
ameriško, pogovorno zastopnik, trgovski potnik
ameriško mašinist, strojevodja, voznik
ameriško nabiralec odjemalcev, gostov, potnikov
zgodovina policijski narednik (v Londonu)
britanska angleščina, narečno, ameriško, pogovorno tihotapec, tihotapska ladja
ameriško poslovodja, podjetnik; (ptica) tekavec, mlakoš
botanika poganjek, odrastek, vitica, mladika
botanika plezavka
botanika visoki fižol; premično kolesce na palici (vrvi, jermenu); tračnica; valj; drsalica (pri sankah); dolga, ozka preproga, tekač; ozko podolgovato pregrinjalo za mizo

sȁltadžija m voznik, ki prevaža samo ljudi, ne pa blaga in prtljage

scorcher [skɔ́:čə] samostalnik
tisto, kar žge, peče (tudi figurativno)
pogovorno nekaj zelo vročega, vroč dan, pekoče sonce
sleng nenavadnost, senzacija
sleng zbadanje, zbadljivka
sleng, avtomobilizem voznik, ki vozi z divjo hitrostjo
sleng vidna, pozornost zbujajoča oseba

şofér -i m voznik, šofer

šòfēr -éra m, šòfer m (fr. chauffeur) šofer, voznik

teamster [tí:mstə] samostalnik
voznik (tovornega voza)

trajinante, trajinero moški spol voznik

Unfallfahrer, der, voznik, ki je povzročil nesrečo

Unglücksfahrer, der, voznik, ki je povzročil nesrečo; povzročitelj nesreče

ûznīk m vóznik, jetnik

vector -ōris, m (vehere)

1. act. nosilec, nosač, nositelj, nosec, voznik, vozač, prevoznik: Luc. ap. Non., Sen. ph., Sen. tr. idr., Sileni vector asellus O., aureus vector Val. Fl. (o zlatem ovnu); o Haronu: Ap.

2. pass. „voženi“, „prenašani“ = (po)potnik, (po)potovalec na ladji, jezdec, jahač: O., Lucan., Petr., Dig. idr., summi gubernatores a vectoribus admoneri solent Ci., neque vector equum … reget O., currens vector ab urbe Pr.; v obscenem pomenu: numquam nisi navi plenā tollo vectorem (priležnika) Macr.; pesn. pomorec, pomorščak, mornar, ladjeplovec: cadet et ipse mari vector V.